Letenje nad Idrijo

Ni moj video, mi je p všeč. Dobro prikaže tisit lepši del jdralnega padalstva. Miro ozračje, lebdenje tam nekje v zraku na enem koščku blaga, ki te drži pri življenju - a izkorišča povsem naravne zakone za to.

Ali so Sumerci pisali BLOG

Po moje da so. V glino. Glinene tablice. Celo naredili so valček z vgraviranim besedilom in so ga povaljali po sveži glini, kjer se je poznal odtis besedila. Takih tablic je meda na tisoče in so zakopane nekje v enih muzejih, kjer jih bere le redko kdo. Menda je raziskanih samo kakih 10%. Predstavljajte si - obdržale so se tisoče let, se polomile, spremenil se je jezik, zapisa se ne pozna več, a sporočilo še vedno nosijo. Še vedno pa jih je toliko, da jih ob vsej tehniki ne zmorejo prebrati in arhivirati. Torej zadeva deluje. Pa se imamo za napredne.

V tej E-dobi pa zmanjka elektrike in gredo vsi blogi znanstveni zapisi, e-pošta....ma vse gre u....kam? U kurac gre. Kolk časa je držalo? Par taktov procesorja ali pa največ nekaj let. Že številka 20 let je pretirana. Sem poskusil prebrati ene moje stare diskete - pa ni šans. Vsem se je magnetni zapis pokvaril. Pa so bile lepo shranjene in stare največ 8 let, morda 10.

Nam se zdi zapis v glini staromoden, zamuden, preživet in morda nekaterim primitven - a OBDRŽAL SE JE!!! Celo ruševine nekaterih tisočletnih stavb so že dobro vidne, piramide npr. stojijo 10-tisoče let, pa so še tam... našemu bloku pa odpada omet, ki je bil prenovljen pred 20 leti. Ful tehnika in kemija.

Napredek? Aja ???

Pa sem vseeno prepričan, da je tehnika napredovala - a pojmovanje je - nekako - potrošniško. Samo za ta trenutek, "kaj-me-briga-kaj-bo-saj-se-vse-tako-hitro-spreminja-miselnost.
gotovo se dajo stvari tudi s tehniko narediti bolje. Samo stanejo celo premoženje potem, in to nobenega ne zanima.

Jaz mislim, da so sumerci pisali BLog - ja. In to skoraj večen.

Zanimivo branje na to temo je ubodel Z. Sitchin. www.sitchin.com. Sem njegov "fan". Pa če je res ali ne - kar govori buri duha in se, vsaj meni, sliši zelo verjetno. morda pa imam to samo v genih. Menim, da je vse res, kar si človek predstavja da je res.  Stvar moč kreacije in senzibilnosti.

Resnica. Enostavnost. Ljubezen
(resnica je v kar verjameš, potem so stvari enostavne, in torej lahko doživljaš to kot ljubezen - ena od trenutno aktualnih mojih razlag. Imajo pa te tri besede še veliko skrivnosti. In spet drži...resnica (moja), enostavnost (moja)..ljubezen....)

Lep padalski dan

letel danes. blo fajn.
Škoda, da se tega vremena ne da slikat - modro nebo pa take lepe bele baze oblakov na ene 2.200m.

Sem  pa videl, da uni ki so startali 1h za mano, preleteli še velik več.  Jaz sem scuril po ravno tej eni uri :(. sam je pa bil podvig.  Iz baze 2000m do Potoške, ki pa je nisem preletel (to je na Zahodno stran od Krvavca) - tko da sem pristal v Predvor kjer sem dobil štop DIREKTNO do pristanka. PA ena FEEEEEJST bejba bla na avobusni zravn mene. huh. sam...ene 18 stara :(. Sm biu kr mal privzdignjem pol še mal.... Polna luna je,...menda zato ;)

Prvič zares letel

Tak občutek imam. Po treh letih jadranja s padalom, sem danes, tako po kaki dobri uri v zraku začutil, da res letim. Hecno ne. Danes sem prvič zares začutil padalo, a veter, pa kaj mi govori, pa kam piha, pa kdaj bo zaguncalo.... Saj sem prej tudi letel, a nikoli se nisem oliko "pogovarjal s padalom.

Današnji let je tu: [KLIK]

Bilo pa je sicer precej nemirno v zraku nad Ambrožem. Pihalo je v vse smeri, a je tudi lepo držalo. Samo "razbito" je bilo in precej guncanja. Dobil en frontalc - pa sem že navajen...
2x sem šel do hotela, odjadral do Grajca, kjer se je trlo enih padalcev - mi ni blo všeč - sem našel svojo špuro, in se spet dvignil do štarta. Ostali so pa kar spodaj ostali in malinili po grajcu. Prav jim je. Videl sem ,da se splača bit 2 uri in več v zraku - ker šele takrat zares dobim občutek. Bom še. Proti večeru se je tudi umirilo - prej pa - me je blo strah Res mi ni blo prijetno - a sem malo opazoval druge pa sem še sam šel tja... Nič ni blo groznega - samo sunki vetra.. v glavnem..ni blo filinga od začetka.

Pristanek OK, na pijačo pa - kot ponavadi - nisem šel. Ni blo filinga tut ne. :)

YouTUBE - zanimiv video o življenju.

Ni moje - sem našel - oziroma sem bil povabljen na WUB - World United Bloggers. Tam je bil tale video nekje skrit - pa mi je bil všeč.

http://worldub.blogspot.com/2007/08/wear-sunscreen-mary-schmich.html



Za tiste, ki jim je lažje brati angleščino:

Wear sunscreen.

If I could offer you only one tip for the future, sunscreen would be it. The long-term benefits of sunscreen have been proved by scientists, whereas the rest of my advice has no basis more reliable than my own meandering experience. I will dispense this advice now.

Enjoy the power and beauty of your youth. Oh, never mind. You will not understand the power and beauty of your youth until they've faded. But trust me, in 20 years, you'll look back at photos of yourself and recall in a way you can't grasp now how much possibility lay before you and how fabulous you really looked. You are not as fat as you imagine.

Don't worry about the future. Or worry, but know that worrying is as effective as trying to solve an algebra equation by chewing bubble gum. The real troubles in your life are apt to be things that never crossed your worried mind, the kind that blindside you at 4pm on some idle Tuesday.

Do one thing every day that scares you.

Sing.

Don't be reckless with other people's hearts. Don't put up with people who are reckless with yours.

Floss.

Don't waste your time on jealousy. Sometimes you're ahead, sometimes you're behind. The race is long and, in the end, it's only with yourself.

Remember compliments you receive. Forget the insults. If you succeed in doing this, tell me how.

Keep your old love letters. Throw away your old bank statements.

Stretch.

Don't feel guilty if you don't know what you want to do with your life. The most interesting people I know didn't know at 22 what they wanted to do with their lives. Some of the most interesting 40-year-olds I know still don't.

Get plenty of calcium. Be kind to your knees. You'll miss them when they're gone.

Maybe you'll marry, maybe you won't. Maybe you'll have children, maybe you won't. Maybe you'll divorce at 40, maybe you'll dance the funky chicken on your 75th wedding anniversary. Whatever you do, don't congratulate yourself too much, or berate yourself either. Your choices are half chance. So are everybody else's.

Enjoy your body. Use it every way you can. Don't be afraid of it or of what other people think of it. It's the greatest instrument you'll ever own.

Dance, even if you have nowhere to do it but your living room.

Read the directions, even if you don't follow them.

Do not read beauty magazines. They will only make you feel ugly.

Get to know your parents. You never know when they'll be gone for good. Be nice to your siblings. They're your best link to your past and the people most likely to stick with you in the future.

Understand that friends come and go, but with a precious few you should hold on. Work hard to bridge the gaps in geography and lifestyle, because the older you get, the more you need the people who knew you when you were young.

Live in New York City once, but leave before it makes you hard. Live in Northern California once, but leave before it makes you soft. Travel.

Accept certain inalienable truths: Prices will rise. Politicians will philander. You, too, will get old. And when you do, you'll fantasize that when you were young, prices were reasonable, politicians were noble and children respected their elders.

Respect your elders.

Don't expect anyone else to support you. Maybe you have a trust fund. Maybe you'll have a wealthy spouse. But you never know when either one might run out.

Don't mess too much with your hair or by the time you're 40 it will look 85.

Be careful whose advice you buy, but be patient with those who supply it. Advice is a form of nostalgia. Dispensing it is a way of fishing the past from the disposal, wiping it off, painting over the ugly parts and recycling it for more than it's worth.

But trust me on the sunscreen.

Imam nov router ASUS

Nabavil Asusov WiFi router - - in DELA OD PRVE. PA to ne moreš da verjameš.

Pa je le nek napredek v tej tehniki. Žal je posledica tega, da "vse dela" to - da so izdelki postali "črne škatle". Zgodovina se pač ponavlja. Prvi lastniki avtomobilov so morali biti mehaniki, da so se lahko vozili. Enako z računalniki - a ravno to se menja. Tako kot zdaj ne popravljaš avtomobila več sam - ker pojma nimaš, kaj je narobe in kaj je not - enako se dogaja z elektroniko in PCji. Mene osebno to moti - avte še zmeraj rad sam popravljam. Pa PCje tudi. Rad vem kaj se dogaja, nastavim zadeve tako kot je meni všeč - ne pa da sem uporabnik črnih škatel - mene zanima "kaj je not". Ja - v bistvu me pri vse stvareh zanima KAJ JE NOT. Ni mus, da velja to samo za fizični svet - pri vsem me to zanima. Rad bi VEDEL.

Tako kot je menda rekel en od mojih štajerskih prednikov:"To nima nič f-sebi"

Router zna sam downloadat Bitttorrent datoteke na externi USB disk, lahko priklopim WEB kamero, Printer server... Se pravi, da mi lahko pogasnem vse PCje in bo on sam downloadal, ali pa kontroliral sobo proti vlomilcem in me obvestil, če se kdo ali kaj v sobi premika - lahko se priklopim čez net in pogledam, kaj se v sobi dogaja. Prikopim lahko še do 5 takih kamer na druge WiFi routerje. Pa končno bom lahko printal ne da bi prižigal drug PC, na katerega je bil printer priklopljen do sedaj. Pa neke vrste FTP ima vgrajen. Zgodba o tem, da bom imel vse na netu se sestavlja kot mozaik.

To !



Wireless Router with Media Server and Download Machine
125 High-Speed Mode
BroadRange™ triples wireless signal coverage - 300% increased signal coverage compared to conventional IEEE 802.11g routers
Download Master HTTP, FTP, BT (BitTorrent)
Bandwidth Effectiveness
Faster and broader
Afterburner Technology increases data transfer speeds of 802.11g standard by 35%.
Plug it in and Share
Smooth media sharing
UPnP protocol

Avtomobilčki na daljinsko

Še nekaj iz arhiva bi rad objavil. Moje v mladosti neizživeto ukvarjanje z modelčki. Ko je bila priložnost - po ločitvi seveda - je bila to prva stvar, ki me je potegnila. Denar sem mel, volja pa tako ali tako...
Bilo je leto 2005 - maj - ko sem se ukvarjal s spodnjim (rumen modelček je moj):

Vse sem nabavil. Čist sem not padu. Tekme, šraufanje, izboljšave. Prednost tega hobija je, da ko sem "odrasel" so ti dosegljive reči, ki mi niso bile kot otroku in sem jih samo gledal od daleč s slinami v ustih. Kot otrok sem prelistaval revije TIM, pa nemške prospekte. Nekateri so bili izrabljeni do konca, tolikokrat so šli skozi moje roke. Zanimivo mi je bilo, kako sem zdaj vse to podoživel. PA kako slabo vest sem mel - da se ukvrjam z modelčki, pa "nisem bil več otrok". Kaka neumnost - a - pač ena privzgojena nesamostojnost. Gre na bolje.... :)

Prav zanimivo je, kako zares gre na teh dirkah. Vzdušje je čist tapravo - dirkaško. Nervoza, trening, tekma, uvrtitve in merjenje časa. Dolivanje goriva, izbira gum, nastavitve podvozja. PRav vse pride v poštev. In pa seveda karamboli in menjava poškodovanih delov.
Tako sem nabavil začetniški model (rumeni na slikah). Potem še dosti kvalitetnejšega tekmovalnega, ene 3 naprave za daljinsko vodenje, pa še en Off Road model za po travi. Pa ene 20 gum, gorivo, deli, olja za amortizerje, barve za karoserije in karoserije,...polna omara je tega. Da aviončkov sploh ne omenjam....

Ti dnevi - ni jesen, ni več poletje

..gledam oblake in vreme.. Malo me že tišči na letenje s padalom... menda bo v soboto - ali pa morda že jutri (petek)

Bil pri frendu hekerju. Hekersko življenje v filmih, kot je npr. Umri pokončno 4- Die hard 4 del - je samo približek tega, kakor živi on. Mi je všeč. Totalni stručko, zgovoren, faca, svobodomiseln, nadpovprečno inteligenten - in - Free. Srednje šole nima - ni niti hodil, je počl, kar ga je veselilo - in če kdo kaj zna, ali pa če jaz sam rabim pomoč, vprašam njega. Reši maltedane vse. Čeprav bi bil manj pri njem, če bi se končno naučil delat varnostne kopije. Mah kaj ko pa ponavadi RAVNO TAKRAT ni časa, da bi jih naredil - in pol ZMERAJ crkne. Ampak smo rešili.

Ukrajina

Peljal frenda na letališče Jožeta Pučnika - to ni novo letališče - ampak na dobri stari Brnik :-).
Leti v Kiev. Sem ga kar malo nostalgično pogledal, ko je odhajal. Kijev mi je všeč. Neverjetno je, kako me je potegnilo to mesto - čeprav je "sesuto", ostanki socializma vsepovsod - a vzdušje pa - nikjer še nisem kaj takega doživel. Kar bil bi tam. Morda zaradi Černobila, ki je 50 km stran samo. Pa je velik energije v zraku - hehe.

Vse na Net.

ugotovil sem, da večino časa pri delu za računalnikom preživim, ko premikam neke fajle sem pa tja, iščem podatke in jih kopiram iz ene datoteke v drugo. WTF !!!????
Pa saj je reč ŽE v PCju, kaj me briga kje je, pa v keri mapi, pa na katerem disku pa zakaj moram sploh vedet kaj je to D disk, pa C disk, pa SISTEMSKK FAJL pa ne vem kaj. Naj to ve ON. Meni naj samo pokaže kar iščem in da, ko jo.

Prihodnost: vse je na NETu! V bazi podatkov.

video, velke datoteke, teksti - vse naj bo -"nekje". hitrejše i-net povezave omogočijo, kot da je zadeva pri meni vedno.

- če google najde podatke izvseh www strani na svetu v manj kot sekundi, zakaj moj PC išče kot utrgan en fajl na lokalnem disku ?

- če je CSS in HTML ter XML tako priljubljen za oblikovanje, zakaj moj desktop ni napisan tako ??? Lepo naj bo oblikovan v teh "protokoih" in jezikih, pa je. Si ga bom uredil kot meni vizuelno paše, OS pa naj lepo to bere. Saj zna ON pol ločit obliko od vsebine.

- na netu bi bilo vse v bazi podatkov, se pravi, odpade kopiranje iz enega konca na drugega, ČE PA JE ŽE TAM...v E-obliki.

PC prihodnosti - ali - kaj bi si želel.
File sistem naj bo kar baza podatkov. Iskanje naj dela google like browser v trenutku
Desktop naj bo XLM CSS HTML based
Programi naj bodo lokalno instalirani, a me briga kje so - oni naj samo delajo kar naj bi delali.

In točno tako bo. To ni neka znanost sploh. Samo vprašanje časa. Smejali se bomo otročji neumnosti tega, kar zdaj rečem Osebni račnalnik in Windows Vista. Ne me hecat.... gledam Visto pa ne morm verjet, kolk je to nekej neumnega. Zadnji od OS-ov - dinozaver. Točno to je. Čas ga ja povozil še preden je prišel ven. Tko. Tolk o Najnovešjem OS. The last OS. The last living graphical OS of the past time. First times of computing. Boring.

Kar zdaj se bom že začel tako obnašati. Mislim, da bom kar nekaj časa prihranil. Vse bom začel dajat na net. In delal od tam in tam.

Prvi rezutat tega razmišljanja - GOOGLE desktop. VAU.

It is no mistr'y to make an histr'y

Berem STARO zgodovinsko knjigo za OŠ. Sem jo našel pri babici k smo praznili stanovanje. Napisana je bila v 70 letih. Počasi jo berem - me zanima. Najbolj me je pa presenetilo to, kaj so nas učili. Napisana je namreč popolnoma v duhu ROMANTIČNEGA socializma. Toliko emocij v zgodovinski knjigi - da kar ne morem verjet. In to so nas učili.
Pa saj zgodovina so ja sama dejstva - bi si človek mislil - PA NI RES. Zgodovinske knjige piše vladajoči razred z namenom ali pa vsak skozi svoj pogled. Kjerkoli je v knjigi kapitalizem, biznis...je negativno napisano, čim pa se omeni diktatura delavskega razreda pa je toliko olepševalnic, nagovarjanja, povzdigovanja,....kot da bi bral knjigo za zaljubljence. Res!

Me prav zanima, kako se učijo otroci danes? Baje da je danes nevtralno!? hahaha pa še kaj...

Sploh sem pomislil, da je učenje v OŠ larifari. Zdaj me zanima zgodovina, biologija, kemija,.... zdaj bi se to učil. NOBENEGA otroka ne zanima kar se učijo v šoli, pa razen tega v ne poznam nobenega, ki bi mu osnovnošolsko znanje prav prišlo - mislim - VSE osnovnošolsko znanje. Vsak se je kam usmeril.

v mladosti bi se po moje morali učiti medsebojnih odnosov, učiti bi se morali ŽIVETI. Učiti bi se morali DELATI,... take osnovne ŽIVLJENSKE zadeve. Kako ostati zdrav, kako brcnit žogo, kako se stepst, kako se ljubiti, kako živeti v družbi. Naučiti se PRINCIPOV, METODE.... TO so znanja, ki potem pomagajo živeti. Ne pa polnjenja glave s podatki. Ni čudno, da se potem otroci ko nori "drogirajo" z igricami, TV,...saj je res za znoret, kaj delamo iz njih. Ali se da drugače ?



Poznam človeka, ki je srednjo šolo delal ob "delu" se pravi - mulo je bil doma in je hodil v večerno srednjo šolo, čez dan pa je bil frej in je delal, kar mu je bilo všeč. Postal je VELIK računalniški specialist - jih ne poznam veliko takih - srednje šole pa ni končal. TO je nekaj!!! Res je šola , taka kot je danes, čista zguba in poneumljanje. Samo spomnite se .....

P.S. Tole mi je poslal frend - Kmet brez šol izdeluje robote.

Sprejemanje

Tamaučki to bolje znajo..
Se mi zdi, da se rodimo z vsem znanjem, potem pa ga celo življenje do smrti lepo pozabljamo in se "umažemo" - čeprav eni mislijo pa ravno nasprotno :)

Mama na obisku

• ne najdem cedila/fitra za čaj
• ne najdem brisač za posodo
  
• ne najdem japonskega noža
• ne najdem ribežna
• nimam več brisač tam, kjer odlagam pomito posodo
• sedežna je razmetana
• viseča mreža ne visi več

Aja - pa nekaj reči (niti ne vem katere) so pristale v smeth. Pa telefon ne dela.  Iztaknjeno napajanje

Imam pa oprane zavese in nekaj brisač. Tudi to je nekaj. Pa eno izkušnjo več mam - nisem popizdil :)

Dobil pa sem en duhovit nasvet: začni še ti spravljati reči tja, kamor jih mama, pa bo vse OK. hehe

Mobikrog 2005

Bilo je jeseni 2005 pri Krškem na dirkališču mobikrog pri Cerkljah.

Na prizorišču je bilo v zraku eno tako priejtno dirkaško razburjenje - a brez  panike.
Raul je posnel tole:



Hitrosti in G-ja se ne vidi in občuti tako kot v resnici - a je nekaj....

Zgledalo pa je takole.
Prvi krog em imel kar tremo. Zbralo se je nekaj deset navdušencev s svojimi avti. Po 4 so spuščali na progo, tako da je bil med nami dovolj velik razmik. Rekel sem si, da bom odpeljal kak krog ali dva lepo počasi. Da vidim, kako to sploh deluje - a je že po tretjem zavoju škripalo in četrti zavoj je šel že počez. Kar potegnilo me je notri in proga je naredila svoje. Do konca. je razburljivo. Iz kroga v krog se da lepše odpeljati.

Ob prihodu v bokse dobim aplavz - pa sam pa grem iz avta kar malo drgetajoč. ŠEEEEEEE



hehe

Darovanje krvi

...je zgleda v modi.  Pa moram zapisati, kaj si mislim o tem. Torej - slišal sem, da je namesto krvi nekoga drugega veliko bolj uporaben klorofil. JA! Namesto, da mi zamenjajo kri s kako od vrlega Peterleta - mi dajo klorofil od nedolžne rožice.


A si predstavljate - ste smrtno ranjeni, vaš rešujejo tako, da vem dajo kri nekoga drugega - in ta kri je od ajde recimo Peterleta. Raje na mestu umrem ! hehe....

Dejansko me grozno moti ideja, da je kri samo neka kemična snov, ki ima pač neko skupino 0, A, B, ali AB - in da je to vse kar kri ima. No - še par drugih podatkov. Ampak to so podatki - dejansko pa je kri OSEBNA reč in sem prepričan, da je v njej veliko več, kot podatki kažejo. Kri je ja ŽIVLJENJE.

Glede klorofila: na netu ni nič kaj dosti - tale članek sem našel, ki pravi, da je klorofil po svoji zgradbi ZELO podoben hemoglobinu v krvi. Vem pa tudi, da so že opravljali transfuzije klorofila namesto krvi - in da zadeva deluje in to brez stranskih učinkov. Nekaj o tem govori članek iz tega linka.

USPELO MI JE !!!

Sem danes opazil, da sem čisto not padel v to Blogersko sceno. Preštudiral sem kar nekaj RSS orodij in slovenskih blogov. Izobrazil sem se o pogledih, tehniki, etiki,..vsebini...

Sicer pa od sledenja novicam ni kake večje koristi. 24ur.com. Dnevnik.com. Delo.si - vsi bolj ali manj povzemajo enake dogodke - in TO V GLAVNEM NEGATIVNE. Nesreče, pizdarije, greganja...negativne v glavnem.

Prav čudno bi bilo, če bi  nekdo npr. klical na radijo in  zaklical USPELO MI JE in z žarom in veseljem sporoči kaj veselega. Npr. da je njegov otrok shodil, da mu je uspela pogodba,.... da se je naučil rolati,... ma karkoli - samo da bi bilo pozitivno. To bi bilo sprejeto s šokom. Saj smo tako nagnjeni h kritiki in negativnostim.

Morda pa sam kaj naredim na to temo. Javno objavim kaj pozitivnega. Naprimer - kličem v oddajo KJE PA VAS ČEVELJ ŽULI in jim povem, da me žuli ta oddaja. Že navsezgodaj....jim povem, da mi je ratalo VSTATI ob uri ne da bi me vleklo da bi zaspal nazaj. TO bi bila novica !!!

:)

Še en opis padalskih akrobacij

Tudi tole se je dogajalo pred kakim letom. Kopiram:
----------------------------------------------------------

22.avg 2006 09:00 (št. 1)
Extremne situacije - Bohinj 2006 avgust |Uredi|


Minil je vikend tečaja ekstremnih situacij ali meni ljubši naslov - varno reševanje ekstremnih situacij v zraku. Lahko rečem samo:"YES"!

Letim kako leto, to je bil moj prvi tovrsten tečaj, prvi full stall, prva negativa, prvi izmet reševalnega padala. Kdor želi resno in varno leteti mislim, da se takega tečaja enostavno mora udeležiti.

1 dan:
Močno enostransko zapiranje, najprej na levi, potem na desni strani. Ko sem potegnil a linijo, odločno in globoko, se je potegnjena stran padala res močno zaprla, in sledil je tisti, tako zoprni občutek, padca v globino,...a ko sem linije še kar držal, in rahlo zaviral kontra stran padala, sem ugotovil, da padalo še vedno leti, da je padanje sicer večje, a da ni panike. Da se ni kaj bati. Huh... super. Prej sem se vedno panično lotil reševanja zaprte strani, zdaj pa spoznal, da ni tako panično, kot sem mislil...
Sledilo je frontalno zapiranje, ki se ga na mojem padalo pravzaprav bojim, ker se mu rado pripeti (MacPara, INTOX, DHV2) - sploh pri pospešenem letu. Torej, kratek, hiter poteg obeh A-linij, a padalo je naredilo samo tuf-tuf, in je bilo že odprto. NIČ TAKEGA . OKEEEY... Torej, še v istem letu močen odločen poteg A-linij, ki jih zadržim nekaj sekund. Padalo omahne, postane mehko, šumi, mene malo premetava, a takoj ko spustim se formira spet pred nad mano in leti dalje. Huh... preživel.
Močno enostransko zapiranje ob polnem pospeševalniku, brez korekcije. To me je zanimalo. Kaj se zgodi, če ne naredim nič, ob "speedu" in močnem enostranskem. In kaj se je zgodilo. Nekaj, kar bom še dolgo premišljeval in razčlenjeval. Pritisnem speed, potegnem a linije močno, na desni,...leva stran useka naprej preden sem sploh lahko pomislil sem bil v špirali. Spustim A-linijo, padalo se odpre, a špirala je bila tako močna, da sem letel z bokom okoli osi vrtenja. Ni mi jasno, kako se sploh vrtim, a je bil kar SAT (sem imel občutek, da letim z ritjo nazaj). Zelo ozek krog. ZELO ozek. S padalom sva vodoravno, gledam v jezero. Višina - kakih 100m. Take špirale še nisem potegnil nikoli, OK, takoj kontra komando, NIČ SE NE ZGODI !!! Še vedno se z nezmanjšano hitrostjo vrtim, potegnem še drugo komando, NIIIČ. Drek,...kako se rešiti iz SATa, si mislim, ja nič, BREMZAJMO,....in po kakih 2 dodatnih krogih se počasi špirala umiri v "navadno" špiralo. OKEY - to pa že znam,...jo počasi pustim, da se izvrti, in pristanem na suho. Še ravno ujamem pravo višino.

2 dan: Od tiste špirale včeraj mi se mi je zalegel strah v kosti. Hočem se ga otresti, a tisteg zoprnega občutka kar ni konec. Ne da se mi v zrak. Najraje ne bi letel danes. No pa sem..a se tudi naučil, da je dobro poslušati občutek. Če ni - ni. Ostani na tleh.
Full stal. Bojim se ga. Nisem prave volje. Ok, štartam, letim nad jezero. Nimam namena metati rezerve. Bom v drugem letu, danes. Navijem komandi en zavoj, počasi ustavljam padalo,...in ko e mi zazdi, potegnem na full. Padalo se ustavi, pade nazaj, mene rahlo zagunca navzgor, in občutek je, kot v risanki, ko lik obtiči v zraku, nekaj doooooolgih trenutkov se ne zodi nič. lebdim v zraku, POTEM PA.... AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA začnem padati. Res, filing kot v risanki, ko liku zmanjka tla pod nogami in je še nekaj časa tam, v zraku, preden začne padat. Držim linije, padalo opleta sem in tja, šumi, padam ful hitro. Malo me premetava, a ne preveč. No, ni fajn občutek. Ni. Popustim komande - narahlo.... da se padalo malo bolj postavi meni nad glavo, potem spustim, useka naprej pred mene, zaviram, in ga umirim. vse OK. Vesel zavriskam in nadaljujem proti pritanku. Od veselja si hočem privoščiti še par wing-overjev nad jezerom. Res takih močnih, zaniham desno, potem levo, a moja vnema mi porine levo roko do konca, in..... kar naenkrat padalo zašumi, se zmečka, mene močno strese,... WTF??? kaj se dogaja, ni wing-over, zgubim kontrolo nad padalom, vrti se levo. Takrat mi ni nič jasno - na tleh mi povejo da je bila lepa negativa. No, ker je nisem pričakoval, sploh nisem vedel, kaj se dogaja, kako reševati, nič. Samo panika. OK, potegnem kontra komando, padalo premetava in me začne vrteti v drugo stran, padalo je zmečkano, niti podobno ni kaki negativi, kot sem si jo jaz predstavljal - a je bila negativa - in to v drugo stran. IN še prevlečen let, ker sem verjetno preveč vlekel v paniki. Ne znam se rešiti, nizko sem, meče me, padalo opleta po svoje. REZERVA! me prešine. Takoj sežem in zagrabim ročico, potegnem , NE GRE VEN!!! Potegnem še 1x močno. NE GRE!!! FAAAAAK. V tistem trenutku nastopi tisto, kar jaz imenujem, da se čas ustavi. Ne vem, kolko časa sem padal, kaj se je dogajalo z padalom, koliko sem nad jezerom, nič...samo:"ROČICA MORA VEN", potegnem, ne vem kako močno, ne vem, kaj se zgodi, a rezerva gre ven, pade "dol" in to seveda točno okoli moje desne noge (rezervo imam v sedežu pod nogami, desno). Ups, pizdarija bo,....naenkrat se rezerva "dvigne" nad mene, me potegne za nogo tako da naredim s sedežem preval nazaj in ravno ko sem obrnjen z glavo navzdol, gledam gor - PUF - vidim, kako se rezerva lepo z značilnim pokom odpre, mene pa zavrti v prevalu do konca in ravno ko pogledam z nogami navzdol, že pljusknem v vodo. ČOF. YES, vse je OK. Se odpnem, pazim, da se ne zapletem v vrvice padala, ki jih je vsepovsod polno, in odplavam. Pride čoln, ...vse OK. Voda ni mrzla sploh. hahahaha. Rezerva se je odprla kakih 30 m nad gladino. Morda še manj.

Kar nekaj materiala za analizo. Upam, da je vse posneto na kameri. Dobra šola. Zelo dobra šola. Sem pa tudi edini, ki je metal rezervo zaradi potrebe, ne zaradi "treninga". V glavi se mi vrtijo filmi mojih reakcij in padala, leta,.. reševanja. Postaja mi bolj jasno, kaj se je dogajalo, kako reagirati,.... Vem precej več. Predvsem pa to, da ne vem nič. Kaj bo sledilo..... morda opišem v naslednjih blogih.

Vpiši komentar
število komentarjev: 7 (novejši so zgoraj)

Prej sem letel ene 6 let staro 1do2 UP. Ko sem presedlal, ali boje rečeno - prepel - na Intoxa, sem bil šokiran nad občutljivostjo in hitrostjo manevrov. Ampak v bistvu mi je, meni osebno, to bolj všeč. Ker padalo dejansko takoj naredi to, kar mu jaz rečem, da naj naredi. Meni je tovšeč. Je zelo občutljivo, za marsikoga živo, mogoče nemirno v "extreminih" pogojih, sploh na speedu - a meni se zdi zdaj ono staro padalo navadna okorna krava. Primerjal bi lahko zMercedes ali pa Ferrari. Oba solidna avtomobila, samo vsak ma nekaj, kar drugi nima. Tako da - si po moje vsak izbere tisto, kar išče in kar mu je všeč. Meni je v tem primeru extemnih situacij bolj všeč, da me padalo takoj uboga (seveda, moram vedet, kako reagirati), kot pa da se rešuje "samo" brez ali z malo moje intervencije. Sem pač tak tip. Če pa prebereš, kaj se mi je dogajalo v zraku se vidi, da se imam še veliko za naučiti. In to me veseli. Ni dolgčas in ga še dolgo ne bo.
SlimTom 27.8.2006 17:40 |Zbriši|

Zanima me kako si zadovoljen s padalom glede na situacijo. Se ti zdi v redu, ali ne. Hvala za odgovor (jaz letim isto padalo)
mac ek 27.8.2006 15:48 |Zbriši|

Letel 4x na Ambrožu. Te extremne situacije še vedno malo nosim v želodcu. Kljub temu, da zdaj racionalno vem, da tudi če mi polovico padala zapre, ni panike in da se znam rešti, mi je vseeno malo neprijetno malo pod bazo oblaka, ko začne cukati in tresti :S. Kar podoživim tisit občutek iz full stalla, ko se "tla udrejo" hehe.
SlimTom 25.8.2006 12:18 |Zbriši|

Aha. Pozabil povedati, da je bil to klubski tečaj - Polet Nova Gorica - in ne tečaj Loop teama, ki ga je resda imel na iste dneve. Tudi sam čakam na posnetke, ker se mi karnaprej rola film, kaj je bilo, kaj bi lahko naredil, itd. Rezervo sem že preložil in smo poskusili, kaj bi eventuelno bilo lahko narobe, da ni šla ven - a nismo odkrili. Parkrat poskusil na suho in sploh ni bilo nobenega problema. Hm...
SlimTom 24.8.2006 08:34 |Zbriši|

Čestitam;
Dobro, da si se odločil za ta tečaj. Imel si tudi dobra inštruktorja.Opis je odličen. Menim, da bi vsak moral spoznati svoje padalo tudi na tak način. Tudi sebe kot pilota.
Zelo!!!! pomembno se mi zdi izmet rezerve. To bi morali (vsaj pozimi) trenirati na "suho". Na zadnje, so menjali eno vrvico v kontejnerju, ker ni bila dovolj gladka -vse je bilo neskončno trdo.... (težko).
Sam sem tečaj opravil pred7. leti. Imam video zapis.Sedaj pogosto opravim stranska zapiranja ali kaj podobnega.
Ker letim manj kot včasih: -letim DHV 1-1/2, - izogibam sepospešenimletom nizko, -izogibam se letenja v nemirnem ozračju.... Seveda pa nimam večjih preletov. Za to si moraš vzeti čas in veliko leteti in se "kaliti" ..... . Vsak po svoje.
Uživaj v letenju.
Radko 23.8.2006 17:50 |Zbriši|

Ja, tudi moje mnenje je da bi se vsakdo, ki se je malo bolj resno lotil temike in letenja moral opraviti tečaj extremnih situacij. Letos sem na eni tekmi dobil kravato in če ne bi prej nikoli poskusil Fullstala in podobnih zadev, bi sigurno moral metati rezervo, pri kateri pa nikoli ne veš kako se bo končala. Velikokrat sem slišal da nekdo ni moral potebniti rezerve iz kontejnerja. Vendar miljonkrat slišimo med letom poglej rezervo in ročico, to je sigurno koristno za v krizni situaciji, vendar predlagam da vsakdo doma obesi sedež na štrik notri zbaše celotno kramo ki jo po navadi zbaše ko štarta in nato preveri ali zares lahko potegne rezervo ven iz kontejnerja. Načeloma mislim, da je vsaka rezervaopremljena z notranjim kontejnerjem in zato jo lahko mirno izvlečete in potem zbašete nazaj ali pa to naredite v prisotnosti nekoga,ki obvlada te zadeve(lokalni inštruktor). Sam sem bil priča, ko je tipo kupil padalo in rezervo, bil povsem začetnik in ko je enkrat poskusil izvesti test izmeta rezerve je nikakor ni dobil ven , kar bi v praksi lahko bilo usodno. Skratka extremne situacije so lahko zelo nevarne, vendar v dobro organiziranih tečajih, mislim, da so kljub prizvoku EXTREMNE precej varne. Seveda mora vsakdo oceniti svoje dotedanje znanje in preveč pretiravati ni priporočljivo. Osnova za extremne situacije so RAZUMEVANJE MANEVROV, ker rešuješ lahko šele tedaj ko razumeš za kaj gre. Večina rešitev pa je, če zares obvladašFULLSTAL ( če imaš višino) sicer pa izmet rezerve, ki je izpravna seveda.
Še enkrat vsele ure v zraku z polno kapo zadovoljstva.
luiz 23.8.2006 09:10 |Zbriši|

lepo opisanjo!
dvorni 22.8.2006 09:31 |Zbriši|

Padalska nesreča - pred kakim letom

Pred kakim letom sem imel zanimivo izkušnjo v zraku. Ker sem jo zapisal na en drug BLOG jo premikam semle:
_______________________________

16.jan 2007 11:40 (št. 2)
Polet preko kupole |Uredi|


Sem se odločil, da opišem dogodek, ki so ga nekateri imeli priliko spremljati na Kovku..sam pa sem bil v glavni vlogi. Upam, da bo komu tudi koristil tale opis. Zase vem, da sem imel precejšnjo srečo, da tole sploh pišem.

Stebri so bili tisti dan precej "ozki" in tako sem navijal precej na ozko tudi sam - dokler zaradi tega nisem pridelal negative. Prvi trenutek se nisem zavedel, kaj je, sem pomislil, da je enostransko zapiranje na desni strani in je leva roka avtomatsko potegnila komando kontra. Zarad tega padalo poleg vsega še prevlečem. Ko se zavem, da je negativa mi šine v glavo - POPUSTI komandi - in to precej odločno naredim NE DA BI PREVERIL, kje je padalo - in seveda je bilo za mano in ko se je napolnilo z zrakom je z veliko hitrostjo usekalo PRED MENE in pod mene. Bilo je prepozno za zaviranje, zato sem pustil in upal, da ga bom preletel, kar se je tudi zgodilo... zgrešil sem kupolo za kake pol metra. Ko je nastopil tisti trenutek breztežnosti sem se popolnoma umiril, in potem...fijuuuuu... ujamem se spet pod kupolo po kakih 15 metrih prostega pada, kupola se sunkovito napolni a jaz sem ene 3x navit, desna stran padala pa v kravati. Preden se odvijem, se začne špirala. Potegnem rezervo - a ne gre - nekaj se je zataknilo - SPET !!! (kasneje sem sedež vrnil proizvajalcu, ki je napako zelo resno vzel in obljubil popravke na vseh njegovih sedežih, ki imajo tak sistem). Prešine me, da nimam časa za zajebancijo z rezervo in rešujem špiralo in treščim v grmovje, ki me je sprejelo kot blazina in je bilo na koncu vse OK.

Trajalo pa je vse skupaj manj, kot ste vi porabili, da ste to prebrali.

Napake, ki se jih zdaj zavedam:

- letel sem po kakem dobrem mesecu premora, a sem se kljub temu počutil precej entizuastično in precej varno in samozavestno brez razmišljanja.

- poskušal sem nekaj novega in sicer sem komande prijel drugače kot sicer - dlan sem dal skozi zanko in poskušal držati komande "za vrvico". To je bil eden od razlogov za prevlečen let in negativo. Ravno tistih nekaj centimetrov je bilo dovolj, da sem potegnil preveč in so bile reakcije padala "močnejše"

- nepravilno reševanje negative

Kot je neštetokrat rekel moj inštruktor - nesreča je vedno posledica VEČIH NAPAK in ne samo ene. Z eno še sfolgaš.. In res je !

Ukrepi v bodoče:

- od zdaj bom letel samo še z dvema rezervama. Do-kupil si bom dodatno front rezervo. Tiste 2 kg teže..res ne vidim razloga, zakaj ne, in precej razlogov ZAKAJ JA.

- po daljšem premoru bom raje letel previdneje - pa četudi zaradi tega scurim

- nove zadeve bom vadil, ko bom uleten, v idealnih pogojih

- upam, dasem se naučil kaj glede negative. Hm.....

Bloganje - razmišljanje o bloganju samem

Bolj kot se mi zdi fino, da si zapisujem dogodke, bolj imam neko potrebo v sebi, da bi zapisal kaj bolj sočnega. to, npr, kaj se plete po meni,... al pa kako malo bolj nenavadno reč, kot je samo opisati kak vidnejši dogodek.

A - pri tem se pojavi strah. Ali se upam javno povedati, kaj se mi dogaja...npr. Kdo to bere - kj s bodo mislili? Če napišem samo pod psevdonimom (nick name-om) potem je ok. A ker se mi ne da odpirati še enega nick-name-a bi pisal kar pod tem. A ta ima sliko, ime,... itd--ve se kdo sem. torej - gre za strah pokazati in pvoedati kdo sem. A - dejstvo je, da tak sem. torej - zakaj bi se šparal. PA saj ni mus, da bi pisal ravno o tem ,kolikorkrat sem si ga na roke vrgel ali take... lahk kaj čisto nedolžnega - a morda osebnega. To bi bil potem "skrivni" javni dnevnik. Menda so nekateri taki - napissani v romanu - kar peceje zaslužili. Ma res ne vem, kdo to bere. Da se da drugim ljudem brati kaj enemu dogaja? Pa kaj nimajo svvojega lajfa. Ko berem bloge drugih - no  razen če niso res pod nekimi psedonimi - ljudje pišejo res samo "površinske" zadeve. Npr. da so šli v trgovino in so plačali 3x več v EUR kot so kdaj prej plačali v SIT. Pa kaj? Je to treba napisati to je zame površinsko.

Torej - kako globljo temo bi... in - pravzaprav - boli me kurac kaj si bodo mislili ljudje ki to berejo? Hm...
ravnokar sem poslušal Markota Crnkoviča - predavanje o Etiki v bloganju na prvi Blogres konferenci junija 2007 v CD. Me je malo napeljala na to "filozoforanje" tukaj. Dobro je povedal  - čeprav malo nastopaško - a se ga je dalo poslušati in je zanimiv poba.

Ma ne vem... se bom še odločil. Morda se mi a fajn zdi in me draži ideja, da bi res povedal vse kar mi na pamet pade - saj konec koncev ljudje nismo tako različni - le da skrivamo in nam je nerodno. Konec koncev, če koga moti - pa naj ne bere. Saj to ni obvezno čtivo.

Plezanje START

Na mojem seznamu, kaj bi, je še potapljanje in jadranje z jadrnico. Pa skoraj nič več večjega. Pleanje pa sem začel letos poleti. Se mi je še ta želja izpolnila. Bila na seznamu in je doooolgo morala čakati. Ko sem zdaj prvič zlezel, sem bil na vhu tako zmeden, da kar nisem vedel, kaj naj zdaj, kako dol,.. ali naj se kar odvežem, al kako....



No - po komentarjih izkušenih mi je kar dobo šlo. Prva smer 4b, druga 5a.. potem pa kar 6a. In je kar šlo. Sem šel kar parkrat potem še. Bela nad Vipavo, Črni kal, pa stene nad Trstom (Sistjan, pozabil naziv?), pa Stenica pri Tolminu,..pa še 2x Črni Kal. Saj se je kar nabralo. Pa še bi šel.

Največje odkritje je bilo plezanje v Črnem kalu takoj po postu. V nedeljo sem prišel domovo iz Italije, v ponedeljek zgodaj zjutraj že v steni. In je šlo VELIKO bolje kot pred postom. Po 10 dneh brez hrane. In je dejansko res - da je plezarija stvar glave in ne toliko mišic. Bil sem umirjen, in napaljen, da bo šlo.

Sploh sem letos poleti ugotovil, da potrebujem zelo malo hrane in še zdaj, ko to pišem (9.8.2007) ne jem od posta naprej skoraj nič kuhanega. Samo solate, avokado, oreške. Zadnje dni resda kar naprej na hrano mislim, a ni lakota. Bolj potreba po "jedenju", okušanju. hranjenju. Tisto ugodje, ko okušaš okuse. tolažba. A občutek v polnem trebuhu mi potem ni tako všeč. Res je to ena tak povezava in odnos do mame. Do re ranih poimniov na hranjenje. najesti se dokler je "mama tu",..ker lahko da je potem ne bo, ko bi jo spet rabil. Prav ti psominu mi "hodijo ven"



V steni pa se bolje in bolje počutim. Vsakič, ko grem v steno se gibljem drugače in bolje. Opažam, da še po ulici zdaj dugače hodim. Re - spet moram it malo lezt. Samo da se mi zaceli malo mezinec. Sem si ga kar fino odrezal - vršiček. Je kar stran visel. Pa se lepo celi. Mislim, da bo.

Jakčev zlom leve roke in okrevanje

Skakanje na trampolinu, neuspela salta nazaj in....rezultat:


Pa še sam je bil. Ga je na srečo videl sosed iz kampa in ga na hrbtu prinesel 10 minut v kamp. Takoj so šli v bolnico kjer je bil nemudoma operiran. Noč je prestal v Pulski bolnici. Potem še par dni. Tudi jaz sem prišel dol. V LJ je potem šel še na par pregledov in pravijo, da je dobro operirano in da bo ok.

Operacija v Puli in rezultat:


čet 3 tedne žice ven. Vmes pa longeta in kakor pravi Jaka, bolečine ob vsakem gibu. Je prav - je vsaj pri miru dokler se ne zaceli.

Tako pa zgleda obisk pri očiju 14 dni kasneje. :)



Bolet ga je moralo strašno, a upam, da se bo zacelilo ok in da bo tudi okrevanje uspešno. Razmigavanje, fizioterapija.... dolgo ga bo še bolelo - po moje.

Nedeljsko letenje

Že zjutraj okoli 11h bil na pristanku pod Krvavcem. 2 Zmajarja me odpeljeta s sabo do Ambrožarja. Tam ob čakanju boljših razmer zaspim na klopci. Onadva gresta na kafe (menda je blo to kafe pol do 4h popoldan)

Potem se odločim, da če ne drugega, da scurim v dolino, ker je kar nažigal sever, in vzhodnik - sta se mešala. Malo en malo drug. Spet me pobereta dva do spodnje poseke na Ambrožu in odstartam. Pa gre takoj po startu samo gor in brez težav zapeljem do hotela na Krvavcu in ga obkrožim. No mal živo je vseeno, a ni panike. Kar naprej padam iz termičnih stebrov, ker močno piha - vzhodnik, sever, sever, vzhodnik...ker vrag....

Moj let




Po 1h me "požre" pod Ambrožarjem, pokličem Matejo in Sabino in obe eno za drugo odpeljem še s tandemom. Lepo je bilo. Tandem mi je skoraj bolj všeč od moje žive plahte. Leti kot bombnik. Buuuurrrrrrrmmmmmmmmm brrrrrrr  hehe

Linki od letov so tukaj:
Mateja



Sabina

Power Transistor Circuit failure

Tkole se je začelo. Spomladi avto spravim iz garaže in kar nekaj trokira. Pa ga kar vozim... Potem obrišem prah po mašini - in ne vžge. Mal čaram okoli in vžge in vse ok. To je bilo maja. Danes pa crkne dokončno. Po kratkem razpravljanju ugotoviva z Dragotom, da je elektrika, kontakkt. Popraviva kontakte na vbrizgalnih šobah, vžiga. Se odpeljem letet, nazajgrede ne vžge spet. In evo krivca:

Power transistor unit (Type 1)
Price: 150 EUR



Novi pa:
Replacement Power Transistor Unit, also known as a 'type 2 PTU'. The early model power transistor was prone to failure and was replaced by Nissan with this new and better design power transistor.
Price: 239 EUR




Zdaj pa čakanj dobave... pa zbiranje keša za plačilo :(

Tole je skurjeni PTU ver 1. Ta, ki se je rad kvaril. Ko sem ga odprl sem videl, da je bil že popravljan :( Morda ga lahko popravim še 1x samo prispajkati je potrebno 2 žički, ki sta se iztaknili iz prejšnjega lota. Morda bo pa šlo....