22 februar 2008

Pust 2008 Ptuj

Malo z zamudo -  vendarle - kako je bilo na Ptuju za pusta letos. Po dolgem času sem spet šel.
Šel sem v Markovce - dom Koranta. Pa tudi ljudskega običaja.




Včasih so - pred leti - v bistvu smo pred leti - praznovali pusta že kar 14 dni prej. Zdaj vse to zamira - po moje zato, ker je druge oblike zabave preveč. Vseeno pa je bilo v vasi čutiti domačnost. Ljudski običaj - čutiti je bilo, a to ljudem nekaj pomeni. Pošaliti se, družiti se - in odklopiti racionalnost, gonjo za denarjem in narediti nekaj še za dušo. Tako, kot je tukajšnja narava v stoletjih izoblikovala.

Povsod pred hišami - BREZPLAČNO, z veseljem in slovensko radostjo ponujeno:


Obložene mize. Veseli mask.



Ne vem, če se da ujeti vzdušje - bilo je res iskreno in šaljivo.



Tako pa je zgledalo v enem od lokalov zvečer. Pravzaprav ni bilo to to... kar se jaz spomnim, da je bilo nekdaj...

13 februar 2008

Ugotovil sem, da se sovražim

Mislim, saj ni kaj napisat. Tako je.

Poskušam malo razplesti tole spoznanje - pa ne gre. Dejstvo je, da se sovražim. Introvertirano in samo-destrutivno se vedem. Če bi me kdo gledal od zunaj, bi mi zavidal lajf, ki sem si ga izmislil in ga živim. Jaz pa nisem zadovoljen in traumiram. Nisem srečen. Pa vem, da je sreča že to, da lahko migam s prsti, hodim, gledam, čutim, konec koncev, že to da sem, bi me lahko navdajalo z radostjo. Ker sem OK. Ampak ne.... jaz nekaj bi...ne vem niti kaj.. to... ampak sem "u bedu". Pa še identificiram se s tem stanjem. Namesto, da bi ga pač opazoval. Če že je. In se mu smejal. Cepetam ko mali otroček. Siten...sam ne ve zakaj. Mogoče sem lačen - hahahaha. To mi je mama vedno govorila. Morda pa bi res moral narediti en post, da temu pogledam globlje - kaj ma "f sebi". DO THE OPOSSITE

Tako kot je bila zanimiva izkušnja 1 teden Vipassana meditacije v popolni tišini.
Ko sem se odločal, sem si mislil. Ali se mi bo zmešalo - ali pa bom nekaj spoznal.
Glede na to, da tole pišem sem preživel, spoznal pa sem, da NAJVEČKRAT govorim zato, da bi dobil pozornost. Že med samo tišino in tiho interakcijo z drugimi na tej delavnici/meditaciji, sem se zalotil, kako hočem nekaj reči, in ker "nismo smeli" sem samega sebe slišal. Svoj glas v glavi. In se ujel - kaj in zakaj sem hotel sploh "to" reči. Ujel sem motiv, gonilo, idejo zadaj skrito. V glavnem je bilo iskanje pozornosti. Popolnoma nezavedno. "Small talk". Čvek. Ostalo mi je do danes. Sem raje tiho, kadar se takole zalotim. In spoznal sem, da je to dejansko kratenje energije.

Morda bi moral narediti post.

Moral ?????

Saj morda pa v tem zajcu tiči grm. Narobe je. Venomer nekaj moram. Pa ne da bi res moral, ampak sam si "moram" naredim. In seveda ker ne naredim (ker je moj moram-kreacija, ne pa dejanski moram), si skuham še slabo vest - pa se lahko počutim domače.

Komplicirano.
Komplicirano?

Se pravi daleč od Resnice. Enostavnosti. Ljubezni.

Torej se nimam rad. Pravzaprav se sovražim.


OK. Vsaj vidim zdaj to - zdaj pa MORAM nekaj narediti s tem...


hehe - Here we go again.......

11 februar 2008

Besedica "FUCK"

Zadnje čase se uporablja res vse več in vsepovsod. Ali pa "poslovenjena" verzija - jebeno (ali bolje, po-srbljena).

Torej ta jebena beseda se uporablja povsod - kot je duhovito povedal že znani Osho:

Zakaj pišem tako malo o Sistemu naravnega zdravja

Predvsem zato, ker gre za osebno izkušnjo in besede so besede. Lahko so varljive, vprašanje če bralcu pomenijo isto kot pišočemu. Od tu sledi vprašanje:"Zakaj pišem Blog?" Odgovor. Zase. In eventualno koga, ki bi ga to zanimalo. Pa karkoli že razume. Naj se odloči sam. Tako kot se jaz sam odločam, kaj mi je všeč in kaj ne. Kolikor se pač zavedam.

Pa še nekaj sem ravno ugotovil. Pri pogovoru naredi prostor za pogovor tisti, ki posluša. tisti ki govori lahko šele po tem, ko ima prosto, kaj pove. In ker na WWW ni konkretno nekoga ki mu govoriš... gredo besede težje na tipkovnico. Sploh take, ki se tičejo izkušenj in ne nekih tehničnih dejstev.

In kot je rekel Rudolf Steiner, po rodu Slovenec, sicer pa izjemen človek, mislec, mistik in znanstvenik, začetnik Waldorfske vzgoje: "Fact is the Law"

Bralka mojega Bloga me je spomnila na eno zanimivo reč: PARTNERSTVO

Ona: škoda da ne obstaja splošen recept vsaj na tem področju ;)

Jaz:
saj obstaja. samo ne vem, če ga razumem(o)
brez pogojev
brez pričakovanj
brez potreb
brez strahu
....

principi
;)

Ona: ja v prakso je to težko spravit
Jaz: torej ni problem, da ni recepta, problem je da je težko
Ona: ja meni se zdi to težko kaj pa tebi uspeva?
Jaz: no nekaj težkih obdobij sme že dal skozi
in so bila najbolj plodna.. se je izkazalo
Ona: v kakem smislu plodna?
Jaz: sem se naučil precej (o sebi)
in o odnosih predvsem pa sem se naučil, da je "friends first" obvezen - za dobro razmerje
Ona: zanimivo, zakaj pa?
Jaz: npr.
dva sta frenda
res dobra frenda
odkrito prijateljstvo
lahko si povesta vse (pravim LAHKO,ne MORATA!)
lahko se skregata, opozorita na napake
itd itd
ni skrivnosti
strahu da bo kdo koga izgubil
res dobra prijatelja - v pravem smislu
se imata rada.

zdaj pa npr. postaneta par
v klasičnih razmerjih se takoj vmeša
pogojevanje
to povem, to ne, bom drugega prizadel
lahko to, tega ne smeš
zakaj si to in nisi onega
itd...
zakaj so ti všeč drugi, druge, ti jaz nisem dovolj
itd itd...
to je po moje MANJ od prijateljstva
in me ne zanima sploh
po mojem pojmovanju je partnerstvo kvečjemu nekaj več
od prej opisanega prijateljstva
Ona: samo potem nekako izgubiš fazo zaljubljenosti in simbiozo
ali ne?
Jaz: kaj pa je zaljubljenost ???
po moje je samo ena finta narave
ne traja dolgo
in ni Love
niti ni pogoj za dobro partnerstvo
je lepo če si zaljubljen, nujno pa ni, poleg tega je zaljubljenost veliko slepilo (lahko)
Ona: ja zaljubljenost je itak kemična reakcija, ki uplahne po enem letu
Jaz: Sondra Rei je dala sledečo definicijo
na seminarju Loving Relationships:
Zaljubljenost je faza, ki traja par dni, par mesecev, največ do 6 mesecev
to je obdobje ko je vse krasno, ptički pojejo, vse imaš rad, svet postane lepši itd
potem sledi obdobje do 2 let
ko je faza spoznavanja, vse je ok
prilagajanje
faza pokazati svojo lepo plat
po tem obdobju pa se začne mesoreznica.
Ona: mesoreznica zanimiv naziv
Jaz: Obdobje, neizpolnjenih pričakovanj, filmov kako bi moralo biti, pogojevanj.
na dan pridejo malo manj lepe zadeve.
nekateri potem v tem obdobju ostanejo do smrti
po moje večina
ja mesoreznica.
mletje odnosa
:)
Ona: ja bi rekla da večina ostane v tem
ja kako pa se izogneš temu
Jaz: ja. seveda. od tu vse droge. mislim vse droge.
temu se izogneš tako, kot piše v mojem blogu - Sondra Rei - 3D : 4D relationships.
in bazira na prijateljstvu, kot sem ga opisal zgoraj
Ona: ja ok, kaj pa konkretno lahko delaš
Jaz: no. konkretno: nič sexa prvega pol leta :))))
friends first :)))
Ona: ok
sex itak zamegli presojo
Jaz: sploh če je dober :)
Ona: aha
ok kaj še pol
Jaz: po mojih izkušnjah itak nimam nobene presoje in moči nad čustvi
lahko se samo držim principov in ne sledim čustvom
Ona: a čustva so na splošno slaba?
Jaz: ne čustva niso slaba - slabo je pa, če vodijo tvoje življenje. (prosim, besedico SLABA vzemi z rezervo)
Ona: samo sprašujem
Jaz: me veseli
sistem naravnega zdravja uči (SNHM), da je slediti čustvom, da upravljajo tvoj lajf tako, kot dati opici volan od avta v roke
Ona: :D
Jaz: malo sem, malo tja
Ona: to je res
Jaz: kar pa je spet težko razumeti, ker ponavadi potem takoj pomislimo - ja kaj pa pol - pol pa si kot robot
pa ni tako
sam sem spoznal, da sem bil robot prej.
avtomatski nezavedni odzivi na okolico
čustva so tako, kot začimbe v juhi. naredijo jo boljšo, a če je juha zanič, ne pomagajo :D:D:D
lahko pa jo naredijo še boljšo, če je že v osnovi dobra
Ona: ja itak je hecno to, da so negativna čustva vedno močnejša od pozitivnih zaradi svojega izvora in namena
Jaz: veš, govoriti o tem je nekako nehvaležno. morda tudi zato ne pišem v blogu o tem.
Ona: zakaj nehvaležno
Jaz: besede so besede. lahko jih je izgovoriti
lahko so narobe razumljene
poleg tega pa ni rečeno, da odražajo realnost
Ona: ja odražajo trenutno realnost tistega, ki jo napiše
Jaz: ja.
potem smo pa tukaj takoj pri tem, ki posluša
ena od stvari - poslušati in slišati spet ni isto
Ona: itak se lahko realnost v trenutku spremeni
Jaz: spet en princip. Tokrat. Babaji - jev.
Resnica. Enostavnost. Ljubezen.
meni je še bolj (spet) všeč kar je rekel Japonec Kenjiro Yoshigasaki:
"Živimo v iluziji. Naši čuti nam sporočajo delno sliko realnosti. Dokler smo v harmoniji z realnostjo, je vse ok. naši čuti nam sporočajo dobro sliko.
Ko se npr. spotaknemo, ko nas boli, zbolimo itd.... pa gre samo za to, da naša predstava, fantazija, ni v skladu z realnostjo
kar je potrebno narediti je modificirati našo fantazijo, predstavo
in tako prideva spet na SNH, ki pravi:
Bolečina je dobra
Bolezen je dobra
Narava je popolna ;)

Sistem naravnega zdravja - drugič

Zakaj res skoraj nič ne pišem o tem? Pa je moj najbolj očitni življenski spremljevalec. Načelo. Sistem naravnega zdravja. Način življenja, ki me najbolj razlikuje od večine. Množice.

Kako me je delo na sebi v "Sistemu naravnega zdravja" (SNH) spremenilo? Ali me je sploh spremenilo - ali samo odkrilo to, kar sem?

Po moji oceni je to investicija, ki se mi je povrnila večkratno. Je pa istočasno obrnilo moje življenje na glavo - ali bolje - na noge - na glavi je bilo prej.

Pred 7 leti sem šel poln dvomov, a radoveden in odprt na predavanje filozofija 1, nato filozofija 2, Hrana, naravne prakse, šel na dva posta po 7 dni - junija in septembra 2000. Nisem niti toliko razmišljal o ceni in informacijah, ampak sem si želel potešiti radovednost, kaj to je, poleg tega pa me je moje življenje tako bolelo, da nisem mogel več. Takrat je bilo to zame nekaj popolnoma novega, drug svet. Informacij sem imel polno glavo, Ta hrana ja, ta hrana ne, eni pravijo tako, eni drugače... v glavnem - zmeda. Tako kot vlada na tem področju. Vsak zagovarja svoje, večina pa predvsem rada o tem govori - in nekoliko manj to dela. Jaz sem potem marsikaj poskusil sam in spoznal, da je celovit pristop Michelangela Chiechija še najboljši možen. Ne gre za hrano. To je tako kot vrtec. Prvi korak. Kasneje šele sem se začel zanimati za podobne seminarje in sceno in spoznal, da so Michelangelova predavanja na svetovnem nivoju - Fakulteta. Ostalo so samo drobci, ki jih mora ponavadi vsak sam sam sestaviti v delujočo celoto. Lahko bi celo rekel, da mi je SNH prihranil - tako finančno kot časovno.

Sem prakrat prebral prejšnje stavke in ocenjeval, če se ne sliši preveč komercialno - in se odločil, da mora biti točno tako, ker je res.

OK. bolj konkretno.
Hrano sem spremenil na silvestrovo leta 2000, torej že 7 let jem samo 100% vegansko in biološko pridelano hrano brez razhudnikov. Spremembe v zdravstvenem stanju sem opazil po kakem letu dni, ko se pozimi nisem več prehladil, nehal me je boleti želodec in kolena. Prej sem še poleti hodil z robcem okoli. Ko sem začel sem bil star 33 let. Naslednje leto, se pravi po kakih 2 letih me poleti ni več opeklo, začel sem se gibati in dejansko čutiti potrebo biti v naravi. Minilo me je uživanje alkohola in drugih drog, zamenjal sem družbo, službo, life-style, se ločil, spremenil pogled na svet in morda še kaj. Poleg hrane sem si redno delal klistir, hodim na kolonike in vsako leto vsaj na en 10 dnevni post seminar s skupino v italijanske hribe. Naučil sem se refleksne masaže in konekcijske masaže (binde gewebe). V SNH je bil tudi seminar klasične masaže, a nisem šel, ker se ne mislim profesionalno s tem ukvarjati. Začel sem trenirati Ki Aikido, leteti z jadralnim padalom, denar si služim z računalnitvom v svoji freelance firmi, kjer v glavnem vodim raznorazne IT projekte. Kupil sem si športni avto, obnovil sem hobije
ukvarjanja z modelarstvom, ponovno sem začel brati knjige, povečala se mi je intuicija, odnos z otrokoma je veliko boljši kot sem se bal, da bo postal, če se ločim. Nehal sem hoditi v gostilne, drastično sem zmanjšal svoje potrošniške navade, nehal sem hoditi v trgovine, ne prevzamejo me nakupovalne mrzlice, nimam televizije, ne gane me epidemija norih krav in ptičje gripe, začel sem spoznavati kaj je to brezpogojno ljubiti, nehal sem se bati žensk, nisem več odvisen od odnosov in vedno bolj vidim da je vesolje točno tako kot mora biti in da sem sam s svojimi napakam in kvalitetami ravno pravi. In da vedno manj vem - torej, da je še veliko tega, kar me zanima in bi se rad naučil.

So pa seveda stopile na dan tudi nekatere reči, ki mi niso tako všeč in se zdaj spopadam z njimi. Ko sem se rešil nekaterih odvisnosti, so se takoj pojavile nove. Marsikdaj imam globoke krize (fizične, čustvene, materialne,...), a ko zlezem iz njih je svet vedno lepši kot je bil prej. Počutje je podobno tako, kot če odtočiš vodo iz jezera in se pokažejo čeri in vsa nesnaga, ki je bila prej lepo skrita na dnu in v mulju - in ne pomaga drugega kot, da jo počasi začeneš čistiti, ker enostavno drugače več ne gre. Vode ni, da bi skrila. To se še posebaj pokaže na post seminarju ali pa na t.i. Stol seminarju (vroči stol) - in nasplošno v skupini ljudi v SNH. V glavnem smo to ljudje, ki imamo težave in smo se odločili, da se jim postavimo po robu, ker je bilo bolečine dovolj.