Kaj vidim? Kar gledam?

Pred par dnevi sem mel zanimivo izkušnjo.

Šel sem do avta in videl, da je ne ogledalu nekaj pisanega, pa nisem prepoznal.
Od daleč je zgledalo, kot da bi mi kdo zataknil kako plišasto igračko ali nekaj takega.
Grem bližje, gledam, pa ne vidim. Ni plišasta igrača, ampak kaj je???
Šele ko sem čisto blizu, na kaka 2 metra, spoznam papigo.
Bila je čisto prava papiga iz kletke.
Potem je sicer ušla, a to ni pomembno. Pomembno je, da sem bil presunjen, ko sem videl, kako gledam "z možgani". Vidim samo tisto, kar pričakujem, kar sem naučen,
navajen. Sploh se ne zavedam, kako pretekle izkušnje vplivajo name.
Me je to spet spomnilo na Vodiča po galaksiji:
Tam je eno poglavje, ki govori o tem. Bila je sicer vesoljska ladja na pogon "drug problem". Ford Prefect jo je videl šele, ko je neumno skakal, se sklanjal, pačil oči, in delal druge neumnosti, in potem jo je zagledal parkirano med stavbami. Prej je bila pa popolnoma nevidna. Dobro, saj je zajebancija tudi, samo ni samo zajebancija. Gre dejansko zato, da enih reči NE VIDIM čeprav SO!

(zdaj samo ne vem, ali naj začnem oponašati Forda Prefecta ? :))) )