Mrzlo lepi razgledi

Danes je bil že zjutraj obetaven dan - samo malo mraz - a kaj bi to. Ob 14h startam na Kovku in ko dvignem padalo me vleče nazaj. Hodim ritensko in kolegi me hočejo že potegniti naprej, ko se nekako odlepim od tal in počasi počasi odguncam do roba. Potem mi uspe pohoditi speeed in že se peljem. AMPAAAAK - želim samo še dol. ZEEBEEEEE. No, pa vseeno potegnem do "Mačjega kota" in nazaj in potem grem definitivno dol - hočem dol. Ampak me malo pred dokončno odločitvijo lepo dviga in se povznem na 1851m n.m. VAUUU kak razgled. Morje v soncu, zadaj Julijci v snegu. Bom še malo ostal ))). Pa kar na vrh bom pristal, ker imam avto gori. - No pa vidim, da eni veselo vlečejo do Nanosa - ah - grem pa še jaz. In na povratku tako zebe, da so celo baterije v instrumentih zmrznile. Samo UKW postaja se nekaj oglaša in hrešči in moti mojo idilo. Saj bi jo ugasnil, še njo, a mam tako zmrlzle prste, da se mi niti premakniti ne da. Boli. Oz. sploh ne bolo več. hehe. 

 

No na priklopu nazaj na Kovk sem pa tako visoko, da moram celo zbijati višino, da lahko pristanem nazaj na štart. Ko sem še 2m nad tlemi me začne spet dvigati - o neeee - nočem še enega kroga - in zato zategnem, full stall, in butnem iz 2m+ na tla, na rit, na hrbet - vse ok. dober protektor. Preiskušeno. Prvič. In upam - zadnjič. Pol za zanohta za znoret. Ampak razledi so pa tudi krasni.