Rusko državno open 2012, Erzincan, Turčija

Greva Silver Surfer in SlimTom . Karte , hotel vse ok. Začelo se je v soboto, 22.9.12 in sva že tu. Iz Lj čez Istanbul v Erzincan. V Istanbulu morava prenočit ker ni povezave.

V Istanbulu.
Hotel najdeva takoj - na koncu podzemne, ki 90% pelje po površju, najdeva Prima hotel. (to je ime )) )
Sliver pravi, da je že bil v Istanbulu, da morava samo malo bolj na jug da vidiva znamenitosti preden greva spat. Se že dogaja ) Pešačiva tako ene 3h - in nardiva krog nazaj do hotela, znamenitosti zgrešiva, GPS ne lovi, na vsakem vogalu kebabi itd in vse zgleda isto.... ampak... odločiva se, da bova vsak dan v cilju, ker je bilo pešačenja za cel teden dovolj.


Letalo v Erzincan
Prispeva, razgled lep, pokrajina sam kamen, hribi kot bi gledal OLC google mapo (rjavina brez travice in dreves), in ravnina. Zelo zanimivo vseskup. ...na letališču veselo čakava, kdaj bo tekoči trak izpljunil prtljago - se pravi - padali. In... niiiii. res ni ni..... P***da padal ni !

Nisva osamljena, še dva rusa sta tudi brez. Vrli Turek naju pospremi v ene tri pisarne, na koncu pa le pride sam direktor, ki pove, da oni nimajo carine, in da so naša padala v Istanbulu na carini. In.. da ni šans da pridejo prej kot v enem dnevu ob isti uri - se pravi - po prvi tekmi. Ampak, ampak, ampak, da bo naredil vse vse vse... ker da pozna ljudi, in da mogoče pridejo padala z nočnim letom nekam. V bližnja letališča..in da bo on osebno uredil, da bodo prišla..če se bo le dalo. Vliva zaupanje...greva v hotel. Organizator izpusti otvoritveno ceremonijo, ker ..dežuje. Ne moreš verjet. V Turčiji dežuje  Padavine 3x presežejo napovedano jakost - se pravi - pade 0.3mm/m2 ))


Prvi tekmovalni dan
Padali sta res prišli! Turek, ki jih je pripeljal, jih je mel lepo v prtljažniku in seveda ni nič povedal, ko je bila panika pa smo jih našli  btw od Istanbula do Erzincana je več kot iz LJ do Istanbula  tako da...sva bila Surfer 7., jaz 4. danes. AMPAK: V letu, ko je suša, kot je ni bilo 10 let - in to še v Turčiji, ki je sam kamen - sem jaz.... pristal.... v..... MOČVIRJE ))) Iz zraka je zgledalo trava - ko sem stegnil noge pa Čmok do kolen...hahaha. Po štirih sem spezal do kopnega,ceste, kjer so mi takoj priskočili "domačini" na pomoč...hehehe. Fantje so bli Kurdi!  Poba mi je takoj ponudil cigaret. Sem kasneje razmišljal, da mu gotovo ni bilo nič jasno, kako da človek (moški) ne kadi..sploh pa, da ne pokadi enega prej preden se začne odpakiravat in pride malo k sebi )) Smo se predstavili, in imen niti takoj ne bi znal ponoviti, kaj šele da bi se jih spomnil zdaj. Vse mam mokro, blatno, smrdi, fej fuj...hahaha.

Sicer pa je precej pihalo - jaz sem imel +7.2 in -7,1 m/s. na prvi štengici sem letel v rikverc in samo tako . Kljub temu da je Surfer startal pol ure po odprtju markerja..po 7 neuspelih poskusih, jaz pa sem po prvem neuspelem se premaknil na drug konec starta in v miru in samoti lepo odletel pravočasno. Pihal je čisto na počez.

btw, da ne pozabim: tekmo se je dalo spremljati na livetracku - pomoje je še na: http://airtribune.com/ruscup2012


Task2
Vse je še mokro in se je le delno posušilo na startu. Otganizator pa je tole povedal - in vse drži:
[11:40] Good morning! Sunny day, probably low inversion. Almost all pilots are on the top. Expecting short task again.
[13:00] Task is set - race to goal 48km. Window opens at 13:30. Race starts at 14:30.
[16:00] Looks like task becomes to hard job. Weak conditions and inversion prevented to fly task. Pilots who are still in the air are low and try hard to climb some more. From pilots in the air leading group are Konstantin Tregubov, Dmitry Korolev, Tomaz Toplak, Yuki Sato.
[18:00] No pilots reached goal again. Results and photos will be available soon.
...ampak tale "soon" ne bo držal - ker so bili organizatorji videni na kebabu...  še ob tej pozni uri....
Bilo je res švoh, povrtavanje 0,1 m/s a vseeno marker in prvo obratno, mislim da, obrnem prvi, Silver ma težave z gasom - se je odpel... in dobi minimum dist. .. čakamo rezultate... jaz sem imel 2km do tretje obratne ki jo je bilo nemogoče doseči...
p.s. danes jih je šlo 5 v močvirje
p.s.s. slim 6.., overall 4, silver overall 23. Konstantin Tregubov je edini obrnu 3. in še 4. točko... in pristal prav tam

Tole se zgodi prav blizu: http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-19721724


T3
Danes nas pospremijo težko oboroženi žandarji, z mitraljezom in polno bojno opremo. Zajebavava se, da je to gotovo za našo varnost - nisva pa vedela o gornjem dogodku! Napad je bil 120km (po cesti) od nas - na drugi strani južnega hribovja. Dve ekipi sta se odpravili kakih 100 višinskih metrov levo in desno nad štart.

SilverSurfer ima danes :)  ker je v cilju in se je skupno pomaknil na 11. mesto, jaz danes
:(((((((((((((((((( minimum distance, skupno padem na 29. mesto . Zmagovalec je zelo pogumno v vsaj 20km letu proti cilju, preko ene obratne točke, drugo uveščenega nabil za 20 min.

Pogoji so bili močna inverzija na 2.000m v višini štarta, nad katerega jaz nikoli nisem pogledal, bolj potrpežljivi pa, citiram Surferja:" niso iskali stebrov ampak so potrpežljivo čakali, da jih steber najde", in ko jih je..jih je prevrtal skozi prvo inverzijo, in potem še skoz par, tako da so letali tudi na 3.450m (pa vseeno niso videli čez najvišji vrh). Dviganja so bila okoli 6m/s - kar se pod pokrovko niti slutiti ni dalo.


T4
Danes pa pravi Erzincan dan, so rekli. In res je bil. Ze dopoldan se nad najvisjimi vrhovi naredijo kosmi vate, ki se cez dan prav lepo formirajo v mamljive oblacke. Task je 65km in, spet, en del nad vojaskim podrocjem, kjer je prepovedano pristajat. Tako, za zacimbo taska  Poleg tega je 5km do cilja penalti, ce bi bili visji od 2.000nmv, zato ker so vceraj prihajali z 1km rezerve, ruta pa precka letalisko linijo .
Danes imava oba  ker sva v cilju, kot se cca 20 pilotov. Zacneva spredaj in skupaj, potem pa sam malo pobegnem in peljem bolj ali manj svojo traso, ker nimam niti najmanjšega veselja pristat v turški vojašnici navijem celo na 4.200mnv (osebni rekord). Proti cilju 19km doleta me prehiti par pilotov, ki so peljali bolj po ravnini, nekatere pa vseeno pustim zadaj na hribu. V cilj se odpravim iz 3.200 in tiscim polnega, da pridem v 5km cilinder pred ciljem ravno z nekaj manj kot 2.000m in penaltijev zame ne bo. Je bil pa to dolet po instrumentih. Pokrajine se nič ne spomnim, samo to, da sem cel čas gledal, kako se številke na instrumentu odštevajo in da sem tiščal da se bolj ni dalo . Cez cca 15min pride v cilj se SilverSurfer in tako zelo verjetno ubrani svoje mesto skupno, ce celo kaj ne pridobi.
p.s.
Na startu me nagovori pastir, ki je prignal ovce. Da od kje sem, kako mi je ime itd. V Angleščini! In pol reče: "a Evropa!" in mimogrede našteje vse države in glavna mesta. Pa še, da bere Puškina in Dostojevskega...in... res pravo presenečenje.


T5
Danes še en lep dan. Tu se pa Leeeetiiii v statosferah. Oba sva podrla osebne rekorde. Višine baz tudi do 5.000m, mislim, da je bil najvišji danes na 4.400m. Malo več severnega vetra, ki pa ga na tej strani hriba ni čutiti, v višinah pa je bilo na trenutke živo, a nič neprebavljivega. Padala ful hitro letijo na 4.000+ prek 55kmh na trimu in čez 2m/s dol na lepem mirnem glajdu glajdu. Sicer pa lepo letenje, tudi močna dviganja, ampak lepa, v glavnem pa vseh vrst letenja po malo.. In - ja - pokrajina bi komot lahko bila na luni

Če pa kdo računa na kak free party, nagrade, dobro organiziran prevoz, majčke ...pa naj ne hodi sem. Ničesar od tega ni bilo, nismo dobili..v glavnem.. še na podelitvi so pozabili pokale in nagrade za vse kategorije...

SS: 9 mesto overall
ST: 10 mesto overall

oba happy :)))










Doma:
Pusto. V primerjavi z barvitim in živim Istanbulom smo tukaj prav sterilni :((((

Poletje 2012

Gremo na tekmo  pre-PWC v Raško - Kopaonik - Srbija. Če ne bo letenja, bo pa vsaj veselo. In tako je tudi bilo.

Zaradi severnega vetra ni bilo ravno veliko "taskov", tako da tudi uvrstitev ni realna... je bilo pa zato toliko bolj veselo v dolini - v Raški :)

Po tekmi si privoščim še tour po ex-Yu, ker sploh še nisem bil v teh krajih. Izbiram ne-glavne ceste in me pot pelje skozi Črno Goro, malo skozi Bosno do Dubrovnika. Črna gora spominja na Slovenijo, Dubrovnik je impresiven, Bosansko morje me osveži, Mostar pa je luškan. V Jajcu podkupim korumpiranega policaja, Sarajevo in baščaršija sta vredna svojega slovesa, dolina Neretve tudi...
Po poti vzamem štoparja, možaka srednjih let, ki mi takoj postreže z zgodbo svoejga življenja... revež, 9 otrok in edini moški, 2x ustreljen, preživi prometno nesrečo in klinično smrt. Kuka in jada... in ko izstopa me prosi za nekaj drobiža. Ko se odpeljem, sem močno pretresen, kasneje pa pomislim, da mogoče na tak način fehtari denar - ne bi se čudil. dobro mu gre. Beračev je tam res kar precej.
Banja Luka pa je center Republike srbske sredi muslimanske bosne in se kar čuti nacionalizem. "Mirna bosna" ne bo nikoli...ali pa še zelo zelo zelo dolgo ne...
V Jajcu, ki me zanima zaradi zgodovine SFRJ, me ustavi policaj, ki mi hitro da vedet, da mu moram dat nekaj v žep, če ne da bo napravil sranje. Tako da mu dam 20 konvertibilnih maraka (10€), pa še mu ni bilo čisto prav..  :(

Prelet od Slivnice (Cerknica) do Koprivnika (Kočevje)

Poskus v drugo prinese nagrado :)

http://xcglobe.com/olc/index.php/catalog#si&flights&997019&map

Najprej se poženem v zrak prvi, in čez 5 min sem že na tleh 300m nižje. Potem nafehtamo z ostalimi kolegi še en prevoz in v drugo od začetka spet slabo kaže, potem pa gre počasi gor. Delalo je bolj zunaj, ne tako ob hribu. Dviganja so počasna največ 2m/s, tako, da ne zlezem do baze. Del poti že poznam - do Velikih Lašč, tam pa se oblaki nehajo in se odločim iti malo v veter - bolj proti Kočevju, ker se oblaki držijo bolj skupaj. Nad Kočevjem kar ne neha it gor in sem mimogrede na 2.700m :) Potem pa bolj ali manj odplaniram do pristanka, ki je malo večja ravna zelena jasa z nekaj hišami. Koprivnik je kraj. (na slikah). Medvedov ni bilo :)

Koncerti 2012

Letos sem bil na par koncertih - do sedaj. Prej par let nič. moram priznat, da so bili vsi bolj ali manj pobvprečni, razen teh črncev iz Tanzanije, ki so dali vse od sebe - in to se čuti. nabijali so bobne ko nori, vzdušje je bilo skorajda amatersko sproščeno. V glavnem - pristno. Se mi ni zgodilo že dolgo, da bi me kaka muzika tako dvignila, da se enostavno ne bi dalo biti pri miru. In ko je bil ritem že tako divji, da si misliš, zdaj bo konec, so še pospešili in stopnjevali tempo. Lepo. Res res jim privoščim uspeha.