Kolegi me vzamejo s sabo na Vremščico. Od začetka je v zraku kar težko najti dviganje in se kakih 15 minut za ostalimi spravim v zrak in se usmerim proti Sežani, pa ne gre daleč. Nekje na pol poti do tja se odločim obrniti in gledam spodaj veliko vetrnico (elektro-generator - mislim, da se vidi iz primorske avtoceste). Kar mi ni všeč je to, da je vedno bližje, jaz pa hočem gor. GOR !... no pa najdem eno dviganje in se zapeljem nazaj do višine Vremščice, tudi frenda sta že tam, a jima prej uspe in kmalu ju gledam nemočno kako lezeta proti oblaku, jaz pa še vedno spodaj. Traja kake pol ure, ko gre samo dol dol dol :(.. ampak vstrajnost se poplača in zlezem gor tudi jaz, in to iz 700m prav na 1.800m pod oblak. Takrat me pokličeta po postaji, da sta pristala malo naprej. Jaz pa se jima smejem izpod oblaka in naredim še polet proti Postojni, preko Javornika, do Slivnice, preko Cerknice --in tam končam v vročini na tleh :). Ampak vesel. Frendi me kličejo po postaji in me v šali grajajo, da me ne vzamejo več zraven. Da sem jim pokvaril dan :D (ker so odleteli ene pol manj). Torej - "za kazen" grem jaz po en avto - v Unec. Prej grem v lokalno trgovino, jabolka, banane, ....mmm kosilo :). Oni se odločijo še ne Strmco poletet - dobim štop do Unca in grem z avtom tja. Spotoma prečkam Unico in me tako zamika, da ustavim in se kar malo namočim. :) Res pravi užitek. Tako si mislim, kaj pa rabi človek? Res ne velik. Lepo vreme, nekaj malega za pojest. in je :).
Bil je čudovit dan.
