S frendom greva plezat na Parmovo. Po dolgem času brez bolečin v hrbtu se veselim in na easy vzamem prve oprimke. Ko se ogrejem mi že prav dobro gre in sem vesel, ko začutim mišice v telesu. Potem se spravim na en previsek, splezam skoraj do vrha, a vidim, da ne bo šlo in se spustim na blazino kaka 2m. Doskočim, a leva noga mi zdrsne na rob v razpoko med dve blazini in si izpahnem gleženj. Še ko letim z ritjo proti blazini vidim bulo, ki se je pojavila ob izpahu, ko pa se usedem že skoči nazaj z značilnim KLOK. Zaboli za znoret. Še v isti minuti se preobujem, oblečem odšepam do avta, Grega me samo nemočno pozdravi v slovo, in že se peljem domov. Vrti se mi in čutim, kako bi lahko omedlel, vem pa tudi, da če bi čakal še par minut ne bi prišel do doma sploh - brez pomoči. Tako le pridem do doma, se slečem, sezujem in že mažem sveže pripravljeno glino na vedno bolj zatekajoči gleženj. Grem ležat in boli za znoret. Če moram na WC me potem, ko pridem nazaj spet boli grozno, ker gre vsa kri v oteklino.
ČEZ EN TEDEN sem šel na fizioterapijo, kjer uporabljajo najnovejšo lasersko in najnovešjo elektrostimulacijsko tehniko. Najprej so mi z laserjem obsevali boleče in zatečene dele stopala/gležnja, potem pa še z elektro napravico, podobno brivniku, z električnimi impulzi stimulirali oteklino. Že takrat je bil viden napredek zmanjšanja otekline, ponoči me je sicer nato nekoliko bolj bolelo, a danes popoldan, po celem dnevu hoje in dela, sem nogo odvil in presenečen opazil, da je oteklina pol manjša, pa tudi modrice je veliko manj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar