Sem ugotovil, da bi mi res prav prišel digitalni fotoaparat. Je nakako lažje pol tle objavljat članke.
Bil na Baškim Oštarijama.
Slike od lani
od letos
Velebit nad Karlobagom. Res prekrasno. Ki Aikido trening bil. Kampiral.
Pot dol je bla krasna. Sem ga fino žgal po ovinkih gorskega kotarja. Še dobro, da je dvosed, če ne bi še več stvari not nabutal. Odrpta streha in ...pičiiiii....:)
Vmes med pavzami seminarja sem pa hodil. Dvakrat. Prvič smo se malo izgubili, a smo zato imeli krasen spreho po vrhovih, drugi dan pa preko vseh Dabarskih Kukova - od Ljubičinog brda 1200 m do Bačič kuka 1350 m. Ta je res prelep.
Po 3.5 urah mal zmatran... čaka še pot nazaj. A sem šele, ko sem zagledal vrh res oživel. Se npolnil z energijo. Vsega skupaj 7h. Sem bil pa vedno bolj poln energije nazajgrede. Ko prispem v kamp imajo ravno party okoli ognja kjer se pošteno segrejem - in spat.
Doli smo doživeli tudi eno burjo. Ponekod na Velebitu je potegnilo 305 km/h. V šotor mi je teklo, tako da sem spalko zavil v črne vreče za smeti. In spal ko dojenček.
En dan tudi šel letet iz Ljubičinog brda. Nesel padalo ki ima 25 kg 45 minut v hrib, potem pa polet dol 8.5 minut :) hehe. Ampak se je splačalo. Pristanek direkt pred šotor. Mislim, da so si me zapomnili.
Trening pa: takole pravi sensei Yoshigasaki: ves čas živimo v iluziji. npr že naše oči zmorejo samo 25 sličic na sekundo - KAJ PA JE VMES ???? Vmes naši možgani prilagajajo našo domišljijo tako, da je čimbolj v skladu z realnostjo. Ostali čuti so tudi tako. V harmoniji živimo, dokler je naša domišljija v skladu z realnostjo, če ni, zapademo v fantazijo ali pa nas bolečina opomni, da moramo nekaj spremeniti. Prilagoditi našo domišljijo, da bo spet harmonična z realnostjo. Realnosti je veliko. naši možgani kar naprej prilagajajo našo domišljijo. Zato je bolje začeti "s praznim listom" Se na začetku umiriti. Umiriti um. Poenotiti se. Poenoten um in telo. Samo Ki Aikido je PRAKSA TEGA, ne samo besede.
Sledi - če mi je hudo, če me boli, če imam težave - vse kar moram narediti je--da prilagodim domišljijo. :)
ta mi je všeč
Torej - od živali se ne ločimo po tem, da smo bolj inteligentni ampak da imamo večjo sposobnost domišljije. Da lahko "izstopimo" in pogledamo "od zgoraj". Sicer so marsikatere živali bolj inteligentne od nas: ali pa vsaj od marsikoga :)
Nazajgrede spet vse naložim notri - seveda sem imel spet preeč hrane s sabo in velečem nazaj. Spet ga žgem po neki vukojebini, po stranskih cestah, mimo Bjelolasice...in naprej do meje, kjer mi malo čez SLO mejo avto crkne in ga moram odšlepat do doma. Tu pa spet vžiga....samo vseeno nekaj ni...bom moral poporaviti.
