Gremo na tekmo pre-PWC v Raško - Kopaonik - Srbija. Če ne bo letenja, bo pa vsaj veselo. In tako je tudi bilo.
Zaradi severnega vetra ni bilo ravno veliko "taskov", tako da tudi uvrstitev ni realna... je bilo pa zato toliko bolj veselo v dolini - v Raški :)
Po tekmi si privoščim še tour po ex-Yu, ker sploh še nisem bil v teh krajih. Izbiram ne-glavne ceste in me pot pelje skozi Črno Goro, malo skozi Bosno do Dubrovnika. Črna gora spominja na Slovenijo, Dubrovnik je impresiven, Bosansko morje me osveži, Mostar pa je luškan. V Jajcu podkupim korumpiranega policaja, Sarajevo in baščaršija sta vredna svojega slovesa, dolina Neretve tudi...
Po poti vzamem štoparja, možaka srednjih let, ki mi takoj postreže z zgodbo svoejga življenja... revež, 9 otrok in edini moški, 2x ustreljen, preživi prometno nesrečo in klinično smrt. Kuka in jada... in ko izstopa me prosi za nekaj drobiža. Ko se odpeljem, sem močno pretresen, kasneje pa pomislim, da mogoče na tak način fehtari denar - ne bi se čudil. dobro mu gre. Beračev je tam res kar precej.
Banja Luka pa je center Republike srbske sredi muslimanske bosne in se kar čuti nacionalizem. "Mirna bosna" ne bo nikoli...ali pa še zelo zelo zelo dolgo ne...
V Jajcu, ki me zanima zaradi zgodovine SFRJ, me ustavi policaj, ki mi hitro da vedet, da mu moram dat nekaj v žep, če ne da bo napravil sranje. Tako da mu dam 20 konvertibilnih maraka (10€), pa še mu ni bilo čisto prav.. :(
