Razlike v vremenu o prav neverjetne.
Mi je v enem tednu (oktober 2008) uspelo sproducirati tele spletne aplikacije:
www.servis-info.siJe bilo kar intenzivno. Že dolgo ne tako. A sem se počutil spet živega, pa z izdelki sem tud zadovoljen.
Danes je bil že zjutraj obetaven dan - samo malo mraz - a kaj bi to. Ob 14h startam na Kovku in ko dvignem padalo me vleče nazaj. Hodim ritensko in kolegi me hočejo že potegniti naprej, ko se nekako odlepim od tal in počasi počasi odguncam do roba. Potem mi uspe pohoditi speeed in že se peljem. AMPAAAAK - želim samo še dol. ZEEBEEEEE. No, pa vseeno potegnem do "Mačjega kota" in nazaj in potem grem definitivno dol - hočem dol. Ampak me malo pred dokončno odločitvijo lepo dviga in se povznem na 1851m n.m. VAUUU kak razgled. Morje v soncu, zadaj Julijci v snegu. Bom še malo ostal ))). Pa kar na vrh bom pristal, ker imam avto gori. - No pa vidim, da eni veselo vlečejo do Nanosa - ah - grem pa še jaz. In na povratku tako zebe, da so celo baterije v instrumentih zmrznile. Samo UKW postaja se nekaj oglaša in hrešči in moti mojo idilo. Saj bi jo ugasnil, še njo, a mam tako zmrlzle prste, da se mi niti premakniti ne da. Boli. Oz. sploh ne bolo več. hehe.
No na priklopu nazaj na Kovk sem pa tako visoko, da moram celo zbijati višino, da lahko pristanem nazaj na štart. Ko sem še 2m nad tlemi me začne spet dvigati - o neeee - nočem še enega kroga - in zato zategnem, full stall, in butnem iz 2m+ na tla, na rit, na hrbet - vse ok. dober protektor. Preiskušeno. Prvič. In upam - zadnjič. Pol za zanohta za znoret. Ampak razledi so pa tudi krasni.
Napisala in objavila "KOPRIVA" 16. 10.2008, 10:50
Bil sem na prvi slovenski MS Sharepoint konferenci v Murski Soboti. Toliko, da sem v stiku, kaj je trend in kako se bo odvijal razvoj interneta. Bilo je poučno, predvsem pa me je pritegnilo predavanje o "Real Time GPS and streaming video broadcasting". Ker sem jadralni padalec sem seveda takoj pomislil - tole bi pa bilo zanimivo.
Izpeljan je bil že podoben projekt za tekmovanje jadrnic:
Pelican sailing race
http://www.cowes.co.uk/zonexml/story?story_id=4877;cp=0
in še opis tehnologije:
in še sama spletna stran tekmovanja>
Čez vikend bil v Londonu. Kar tako - iz firbca.
Prvi in najmočnejši vtis - še danes po 14 dneh je: PRIJAZNO mesto. Ljudje so prijazni, mesto je prijazno. Nekaj te angleške širine gotovo ne bi škodilo tukaj doma - pa bi postala slovenija dejansko najlepša dežela na svetu.
Sem se zelo domače počutil, čeprav vse stoji na glavi, pravzaprav - a živel ne bi tam. Mislim, da je odlično mesto za študij ali biznis - za udobno žvljenje pa moraš ali biti bogat, ali pa delaš cele dneve - in potem ne ostane časa živet.
Spodaj - slike iz British Muzeum. Impresivno. Šel sem pravzaprav gledat Sumersko obdobje, a je bila ravno tista soba v renovaciji, tako da sem uspel videti "samo" obdobje do 6.000 pred n. št.
Paragliding OnLineCompetition 2008.
Me veseli, kar sem videl - pa nisem niti nikoli tega jemal, kot tekmovanje ampak sem na OLC strani objavljal svoje lete zato, da vem, kdaj in koliko časa sem naletel.
Vesel sem lepih trenutkov, ki sem jih preživel v zraku, še posebej pa iskrenih komentarjev prijateljev. (link je ikona z dvema ii").
Še Liga Baltazar in pa samo slovenski štarti
Res lepa sezona.
Prva res velika dirka zame - državno prvenstvo v jadralnem padalstvu Slovenije - 2008 Kobarid/Tolmin/Posočje.
Skupno 130 tekmovalcev, v serijskem razredu 53.
Prvi dan nekaj treme, a dobro startam in končam na 3 mestu v svojem razredu, skupno pa 27 mesto kar je odlično.
Drugi dan je task odpovedan zaradi padca in poškodbe padalca - takoj po štartu.
Tretji dan se isto zgodi meni :((( - le da brez poškodb. Slike so tukaj:
Takoj po vzletu me malo klofne z leve, a se padalo ujame v kravato in ne gre ven. Med reševanjem sicer nič nevarne situacije padalo preveč pobremzam, gre v negativo, pa klofer še iz desne - in popolnoma izgubim kontrolo nad padalom. Sem samo kakih 30m nad pobočjem, nizko nizko. Pomislim samo še na eno - REZERVA. Kasneje so mi pravili kolegi, da so se na štartu drli ko zmešani: "rezerva, rezerva" - a jaz jih nisem nič slišal. Samo šelestenje izpraznjenega padala. Ročka. Potegni. Lovi komande. In preden sem uspel dobro prijeti za komande se rezerva odpre s pokom in me ustavi kakih 5m pred tlemi, dotaknem se tal, in zdrsim po travnatem pobočju, se vrtim in navijem v vrvice, ker je strmina kar precejšnja. Pa me rezerva ustavi - ker je ostala napihnjena. Takoj pritečejo prijatelji in se mi pomagajo odvozlati in gremo na start. Dneva je zame konec. Zakaj že ne letim več z dvema rezervama ???
Četrti dan slabo letim. Ne morem biti v zraku. Strah me je. Grem kar pristajat in sem popolnoma na repu lestvice.
Peti dan je moj dan. Na cilj prišibam skupno 5, kar je odlično. Kritična točka je bil prelet Bovca, kar izpeljem fantastično in ujamem vodilno skupino ter tiščim v cilj ko zmešan.
Šesti dan ne letim, ker se odločim, da grem raje na post v Italijo, ki se ga že veselim in že tako zamujam en dan.
Na koncu sem bil 16 v seriall class kar je glede na odstope enostavno fantastična uvrstitev. Če bi še zadnji dan letel če ne bi odstopil četrti dan bi gotovo sta na stopničkah, ali pa bi bil vsak med prvih 10.
...je pizza narejena iz veganskih sestavin, ki so biološkega porekla.
Takole zgleda surova:
in še pečena:
Tokrat so mi jo spekli v piceriji v pravi krušni peči. Je bila veliko bolj sočna in je imela čudvit okus - tudi drugačen, kot če jo pečem doma v pečici. Pa še spečena je bila v 5 minutah.
Naredim sem jo iz:
testo:
Obloga:
Je bilo dobroooo.....
Tega nisem imel namena pisati - a zdaj - ko gre poletje proti koncu - opažam, da sem imel krasne počitnice. Že ko se je končala šola sem zapadel v en tak dopustniško počitniški "mood" in sem celo poletje ostal v njem. Kot da sem prost, da službe ni - in da so prave počitnice. Verjetno se bo to z začetkom šole in ko bom spet redneje spremljal otroka, spremenilo. Če me bosta sploh še želela zraven. Sta prevelika že, verjetno.
Najprej sem šel s skupino EOL v Francijo - Provansa. Nisem še bil. Pa tudi skupine nisem poznal. Prijavil sem se kar tako - na preblisk. Taborjenje. Drago ni bilo, prevoz je bil urejen. 1 teden.
Kilometri in kilometri polj sivke. Tudi v zraku 2000 metrov visoko jo je bilo vohati. Še posebaj mi je dobrodošlo to - ker sem doma pozabil variometer - in sem tak letel - po nosu :)))
Nekaj malega smo tudi plezali. Stene so čudovite, tudi urejeno je lepo. Kažipoti na križiščih so bili posebaj dobrodošli.
Mali Lošinj - s frendicama
Povabili sta me. Najprej nisem imel ideje biti nekje par dni pri miru - a Mali lošinj je tako lep -sposodili smo si čoln, in je bilo prav krasno.
Velebit - Baške Oštarije nad Karlobagom - Ki Aikido
Letos že tretjič na seminar senseija Yoshigasakija. Čudovita pokrajina, mir, pozabjena in ne turistična vasička. Čeprav so letos prenovili kar nekaj hiš in cesto in s tem pokvarili to vzdušje po stari in pozabljeni Yugi. Seveda sem s sabo vlekel tudi tandem - da sem s prijateljem poletela iz Ljubičinega brda. Vse skupaj 200m viinske razlike, a je bilo lepo. Stene so krasne od blizu in iz zraka. (http://www.bogvetra.com/?p=olc&oa=flightinfo&season=8&fid=20036).
O tem sem nekaj pisal že lani (http://slimtom-blog.blogspot.com/2007/08/digitalni-foti.html)
Letenje - Kobarid - Tolmin
Letos sem malo bolje spoznal Kobariške in Tolminske hribe - iz zraka. To je zagotovo najlepši konec Slovenije za letenje s padalom. Čudoviti razgledi, veliko pristajalnih površin, čudoviti hribi, velike razdalje.
Konec avgusta je še državno prvenstvo v prostem letenju s padali. Seveda se bom udeležil. 1 teden tekmovanja. Ravno ko to pišem še razmišljam, kaj vse je potrebno vzeti s sabo. To bo moje prvo tekmovanje kjer bo polna zasedba -130 pilotov iz cele EU.
Val Massino - post - sistem naravnega zdravja
Letos grem na ta - jesenski post. Prej dve leti sem šel na spomladanskega. 1 teden. Prvi dan bom zamudil, vejretno, zaradi padalskega tekmovanja - potem pa imam 1.septembra še eno nujno delo preko interneta - tako da bo ta post spet nekaj posebnega - ne jesti in "delati". Pa direktno iz tekmovanja bom šel - z enodnevno zamudo.
Pred par dnevi sem mel zanimivo izkušnjo.
Šel sem do avta in videl, da je ne ogledalu nekaj pisanega, pa nisem prepoznal.
Od daleč je zgledalo, kot da bi mi kdo zataknil kako plišasto igračko ali nekaj takega.
Grem bližje, gledam, pa ne vidim. Ni plišasta igrača, ampak kaj je???
Šele ko sem čisto blizu, na kaka 2 metra, spoznam papigo.
Bila je čisto prava papiga iz kletke.
Potem je sicer ušla, a to ni pomembno. Pomembno je, da sem bil presunjen, ko sem videl, kako gledam "z možgani". Vidim samo tisto, kar pričakujem, kar sem naučen,
navajen. Sploh se ne zavedam, kako pretekle izkušnje vplivajo name.
Me je to spet spomnilo na Vodiča po galaksiji:
Tam je eno poglavje, ki govori o tem. Bila je sicer vesoljska ladja na pogon "drug problem". Ford Prefect jo je videl šele, ko je neumno skakal, se sklanjal, pačil oči, in delal druge neumnosti, in potem jo je zagledal parkirano med stavbami. Prej je bila pa popolnoma nevidna. Dobro, saj je zajebancija tudi, samo ni samo zajebancija. Gre dejansko zato, da enih reči NE VIDIM čeprav SO!
(zdaj samo ne vem, ali naj začnem oponašati Forda Prefecta ? :))) )
na padalu ni brnenja - samo veter okoli ušes, zlitje z naravo, občutenje, zaznavanje, ugibanje, kaj mi govori
kam naj grem...
kako naj zavijem
kam me danes spusti - in kje ne mara
tik nad drevesi
ali malo pod oblaki
preko doline
ali samo do prve grbine
direkt na pristanek
močno v zrak
in preko vrhov
v mraz
ali kak oblak
kjer nič okoli mene ni
samo misli, veter, šumenje in puhasti nič
Smuk pri Semiču v Beli krajini.
Sobota:
Malo nervoze na štartu zato se pripravim kar med prvimi, da se pol ure pred dirko uletim. Vedno rabim kake pol ure, da se začnem počutiti domače. Dopoldan sicer slabo kaže, piha dol, a domačini pravijo, da tako mora bit. Bela krajina je sicer mešanica majhnih gričkov (200 -300m) in ravnice s kraškimi pojavi. Male vrtačice, kak apnenčast kamen skrit v travi (fajn za trše pristanke, hehe). Start malo nagnjen tako da ob startu malo podrsam in dodatno tečem ko sem že sedel. V zraku švoh, a se nekako da splezat kakih 200-300metrov nad štart. Startni cilinder obrnem slabo - se pravi - s kako 10 sekundno zamudo. Imam občutek, da se proti prvi obratni točki peljem nekje na sredini. Taprvi so potegnili kar hitro naprej. Nič hudega si mislim, bom peljal tokrat malo bolj na izi pa več za svoje veselje. Opazim, da se prva skupina do druge obratne pelje bolj ob grebenčku, pa jih nič kaj ne drži in se sam peljem sorazmerno visoko glede na njih, kar malo bolj ven. Medtem, ko oni nabirajo za dosego druge obratne točke jih dohitim in prehitrim ter točko z lahkoto obrnem in se prilepim Primožu P. za rit. Hehe. Pa sem spredaj. Do tretje obratne. Pred nama je še Tomaž E. ki pelje ob grebenu, pa spodaj nižje Anže P. - nobenemu ne kaže prav dobro. Tudi midva s Primožem se nižava, nebo se je pokrilo, tretja točka pa je še cca. 3 do 4 km naprej. Ne bo šlo. Zagledam edini hribček v sončku malo ven na ravnini. Edino svetlo mesto. Visok je pa ma ne vem če 50 metrov nad ravnino. Ravno toliko da je. Pred njim daljnovod. Tudi Primož se obrne tja in si mislim, če gre on, bo že ok. Preden pristanem lahko vsaj poskusim. In res - balončki točno nad žicami, malo gor malo dol. Ker sem nižji od Primoža on že veselo suče, mene pa še ne prime. Opazujem kje vrti on, poskušam še sam bolje locirati steber - IN PRIMEEEE. juhuhu. Rešim se iznad žic in motava prav fino 2-ko. Prileti še Gašper P. in ga odstreli pod oblak, midva s Primožem pa se nekje srečava na 1000m in steber pojenja zato greva naprej do obratne. Gašper jo že obrne, Tomaž E. je scuril, meni pa nazajgrede do 4 obratne tudi slabo kaže. Sami gor in dol in pri enem takem požiranju ob grebenu preveč zgubim in že ičem pristanek. Primož odleti še kakih 500m naprej. Priznam, da mi je v olajšanje, da je tudi on scuril. hehe. Dobro za moj ego. Vidim že tri na tleh in se odločim, da grem pristajat k njim, tam pa me kar drži in drži pa dviga. 10 m nad pšenico letim proti žicam zato obrnem z vetrom in si rečem:"bo pač malo bolj rodeo pristanek". Z ene 40mk/h mi začne sedež tolči po mladi pšenici in odglisiram v blato . Vse ok. Kmet malo pizdi, pa bo že preživel. Sem kar lepo špuro potegnil. )) Dirko končam kot 3tji. Ostali so scurili že prej.
Nedelja:
Precej (moje) nervoze na štartu. Razmere krasne. Potegnem hrbtno, me dvigne navitega in položi na tla. Še 1x potegnem malo na silo s pol zaprtim padalom, me obrne proti drevesom a vseeno tečem - saj bo prijelo. Saj bo prijelo. Pa ni. Desni del krila začne božati drevesa jaz pa nagnjen na levo s komando do tal hočem odpeljati od dreves. Še tečem a bi se moral ustaviti - po vseh pravilih. Dvigne me kake 3 m nad zemljo, ko desno krilo zapne vrvico ob vejo, me zavrti in odloži med hlode pod štart. Grdo. Meni ni nič. Padalo je celo. Za mano je bilo še par res čudnih štartov s skoki v prazno, pristanki na trebuh itd. Crknilo je čist. Prva skupina pa se dviguje pod bazo na 2.000m kar domačini skoraj ne pomnijo takega dneva. Vsi čakamo vsaj 1h da se spet da štartat. Po moje se je zunaj na ravnini naredil tako močen in velik steber da je vleklo dol po pobočju in nismo mogli šrtartat sploh. Ko pihne prva sapica gor se vsi poženemo v zrak, a nas pričaka - nič. Malo gor, malo dol, prva skupina že drvi proti 3 obratni, mi pa še startnega markerja nismo obrnili. Vozimo se malo čudno en mimo drugega, pravi kaos. Vsak hoče najt nekaj, česar ni. Ko crkne še tisti švoh steberček se takoj odpravim v startni cilinder, ga obrnem - nazaj k hribu - nizko nizko. In grem pristat. (( End Of story. Le dva uspeta nabrati. En se dolgo motovili še okoli štarta, drugi pa zunaj na ravnini pobere dobesedno iz tal in se dvigne na 2.800m odleti celo nalogo z več kot enourno zamudo ob startu in KONČA DIRKO KOT TRETJI (skupno) !!!
Sam se na koncu 9. skupno oz. 2. v serial razredu.
V ponedeljek grem letet na Donačko, da si malo pomirim živce in ne dirkam nikamor. )))
emotions
needs
attachments
expectations
I don't care
love
feelings
connections
I like
;)
want to find myself
understand
you are not mine
what mine is are my intimate
illussions
It was my first competition sezone.
First Tribalj - I didn't even know how to fly with GPS and points/route. But I managed somehow and was not so bad either.
All other races in the winter cup I was quite good and I finished on 11th place overall. All together there was more than 50 competitors.
Here are the results:
http://www.slo-paragliding.com/no/index.php?option=com_content&task=view&id=16&Itemid=200#skupni
Najraje uporabljam kamutovo moko. Tudi vsi izdelki iz kamuta so mi všeč. Testenine, kamutov napitek, kuhan kamut v zrnju (z olivami), kamutov kruh,....
Ker kamuta skoraj nihče ne pozna, prevajam članek:
http://www.alimentstrigone.com/info_kamut_en.html
Kamut je starodavna vrsta žita in je v sorodu z rastlinami, ki se danes uporabljajo pri izdelavi kruha. Verjame se, da je kamut po izvoru iz Egipta. Kmalu po 2 svetovni vojni je nekaj semen, ki naj bi prišla iz grobnice kralja Thota, posejal kmet iz Montane. V poznih 70 letih se je za to izjemno rastlino začel zanimati agronom in biokemik Bob Quinn in jo poimenova KAMUT po starodavni egipčanski besedi za "žito". Znanstveno ime rastline je Triticum turgidum, podvrsta turanicum. Imenujejo ga tudi žito Khorosan po imenu province v Iranu.
Kamut se dobro obnese z ekološko pridelavo ker ni bil genetsko spremenjen, zaradi katerih druge žitarice sicer hitreje in bolje rastejo, a jim pogosto manjka naravne odpornosti in čvrstosti ter primarne energije. Če ga primerjamo z navadnim žitom je Kamut bogatejši s proteini (med 15% - 40%) minerali kot sta magnezij in cink, vitamini B skupine in vitamin E in nenasičenimi maščobami, vsebuje pa manj hranilnih vlaken. Kamut priskrbi veliko energije in je priljubljen pri ljudeh z aktivnim življenkim stilom. Lahko ga je prebaviti in je ga v glavnem dobor prenašajo tudi osebe, ki imajo sicer reakcijo na gluten. Kamutova moka ni rafinirana ali mešana zato ohranja vse svoje kvalitete.
Kamutova moka ima nežen rahlo sladkast okus in je bledo rumenkaste barve. Lahko nadomesti drugo moko v kateremkoli receptu in se uporablja za izdelavo kruha, slaščič", testenin, napitkov (kamutovo mleko) in "žitaric za zajtrk". Kuhan kamut je podobno kot ajda, riž, bulgur ali kuskus, lahko priloga juham in ostalim jedem. Kamutovi kalčki se lahko jejo ali pa se iz njih pripravi napitek.
Tole bi rad dobi v roke. Že večkrat sem slišal o njej:
http://en.wikipedia.org/wiki/Zen_and_the_Art_of_Motorcycle_Maintenance
Sem jo našel tudi v e-obliki na: http://virtualschool.edu/mon/Quality/PirsigZen
Pri Ki aikidu sem si pred 14 dnevi poškodoval ramo. Najprej sem se spotaknil ob lastno Hakamo, telebnil direkt na desno ramo, kasneje doma pa še v nezavest.
Včeraj sem šel prvič na trening. Na začetniškega. Kot pravi moj učitelj:"Ko (v življenju) naletiš na težave se vrni na začetek. Na osnove." Seveda, če se imaš kam vrniti. (problem je, če se nimaš - če ni osnove, principov....). Nisem si oblekel Hakame in v slačilnici sem si ogledoval moje na kolenih strgane hlače in tehtal, ali naj si vseno oblečem Hakamo, da se ne bo videlo. Pa si je nisem. Če ne znam niti pravilno hoditi v njej, si je ne zaslužim. Postavil sem se v zadnjo vrsto, med začetnike, in se spraševal, kaj bo moja rama rekla na prevale.
Učitelj me je seveda opazil, in začel trening z nagovorom:"Vprašanje je, kaj je znati Ki-Aikido. Kdaj si mojster? Ali ga res znaš? Ali lahko npr. za slikarstvo rečemo, da je že vse odkrito? - ali se dejansko razvija še naprej..."
in nadaljeval:"Eno od meril, koliko je nekdo vložil je lahko tudi, koliko strganih kimon je dal skozi". In pokaže name, seveda. Pred vsemi pokaže moje strgane hlače. Luknje zevajo in kažejo moja suha kolena. Malo trapasto se režim, ko se vsi obrnejo proti meni.
...a doda še "..sam sem strgal precej hlač. To je lahko eno merilo vložka v Ki Aikido. Ne da jih sami strgate - vendar, da se od treninga same tako obrabijo."
Sensei je s tem uvodom:
- pokazal, da me je opazil
- dal mi je vedeti, da ve, zakaj nisem oblekel hakame
- pokazal je začetnikom (in meni), da ni sramu zaradi strganih kolen.
- ponudil elegantno rešitev, da se nisem počutil trapasto
To je zame Mojstrstvo Ki-Aikida.
P.S.
Še nikoli se nisem tako elegantno kotalil čez desno ramo v prevalih/padanju - kot včeraj. Mehko, neslišno, hitro. Harmonično. Bolečina je dobra stvar - če te kaj nauči.
..ali zakaj živimo tako eden mimo drugega?
Spreletelo me je, da živim v bloku z "X" družinami in da pojma nimam kakšni ljudje so.
Spreletelo me je, da sem imel intimne odnose z dekleti, pa niti ne vem, kako se pišejo (poznam pa njihov GSM)
Spreletelo me je, da imam dva otroka z nekom, ki ga sploh ne poznam (nikoli res spoznal).
Temporary files. Zdaj so, če pa jih pobrišeš, pa nihče več ne ve, da so bili, pa nobene škode ni. Samo začasno so zasedli prostor.
CHAT
ko imaš ravno službo,
ti bom pa jaz delal družbo
čudna reč je tale chat,
napišem par vrstic and get some back
nič ne veš kdo je na drugi strani,
vse kar vidiš, so le programi
lahko si misliš da je lepotica,
pa se izkaže, da je prasica
(in obratno hehe)
morda pa je na oni strani tip,
ki se dela norca iz mojih hib
ima brke, brado in tatoo čez nos,
kdo bi vedel, če ni tut slep in bos
tudi če si pošlješ fotko,
ni rečeno, da ni smotko.
celo "sliko" le dobiš,
če v živo se dobiš
zato pa:
tu je moj e-mail naslov
pa kej napiši če ti je prov
Na Ki Aikido seminarju je sensei Kenjiro Yoshigasaki nekoč dejal:
"V našem materialističnem pogledu na svet in življenje je večina vsega podrejena rezultatu.
Če tako pogledamo, je rezultat življenja smrt. Ali je za to vredno živeti?"
in še o Kolumbovem jajcu:
"Včasih nam uspe, če se res res potrudimo, da postavimo jajce tako, da stoji pokonci samo. Ne na Kolumbov način. Za par trenutkov lahko jajce res stoji pokonci. A če se vprašamo, kaj je namen tega, kaj je rezultat? To dejanje je samo po sebi popolnoma neumno. Brez koristi. A ČE NAM USPE SMO VESELI. Neizmerno lepo je to videti, doživeti. Čeprav bi lahko rekli, da je neuporaben. Nekaj lepega doživimo ob tem"
pa še o kvaliteti:
"Kaj je kvaliteta?
Nekoč v neki reklami je Audi reklamiral, da imajo njihova vozila 4mm pleh
- in da je to kvaliteta. Ali lahko izmerimo kvaliteto?"
Mene ne zanima, kaj bo po smrti. Oz - zanima me - ker sem radovedne sorte, tudi sprašujem se o tem, a ne živim zaradi posmrtnega. Živim zdaj. Ne zanimajo me pretekla in bodoča življenja. Če bi verjel v to, oziroma če kaj takega obstaja, potem je tudi to moje trenutno življenje preteklo ali prihodnje. Torej - živim zdaj. Kaj je življenje, vesolje in vse ostalo? Večno vprašanje!
Steve Jobs je v svojem nagovoru na Stanfordski univerzi omenil, da ga je misel na smrt gnala, da je Živel. Ampak da se je res zavedel svoje
minljivosti, ko je bil tik pred tem, da umre.
Michelangelo Chiechi, ustanovitelj Sistema Naravnega Zdravja, je v svojih mladih letih tudi skoraj umrl, pa ga je to pognalo, da je začel slediti sebi in svojemu notranjemu glasu. Ne glede na svet in težave in ustvaril okolje, kjer lahko srečaš ljudi, ki jim je mar.
Moja babica Petra Dobrila je bila tudi taka. Ne glede na vojno, težave, pomanjkanje... je našla v sebi tisto, kar ji je res pomenilo. Ne projekcij, strahov, pogojevanj, vedenjskih vzorcev, miselne omejenosti in laži - vendar voljo, moč, resnico,
kreativnost in sočutje, da je našla rešitve na prej omenjeno sranje, ki ga imamo polno in vodi večino življenj. Je bila zaradi tega srečna? Verjetno. Glede na visoko dočakano starost 85 let in energijo, ki jo je oddajala, bi lahko rekel, da je znala živeti. In na nek način živi še zdaj. V meni.
Smrt je del življenja.
Kaj pa je življenje? In to kvalitetno življenje?
Po mojem je vsaka dimenzija omejena s pravili, ki jo določajo, zato je vseeno s čim se znotraj dimenzije (sistema) ukvarjaš - vedno lahko prideš samo do enakih zaključkov. Le ti so omejeni s sistemom znotraj katerega opazuješ, ker drugače ne more biti.
Jaz mislim, da so zato davni duhovni mistiki in filozofije in sodobna (kvark) fizika približno usklajena glede nekaterih ugotovitev.
Lahko si fizik, "duhovnik" ali pa menjaš sklopke na Nissan 300ZX TT / Z32. V vseh primerih lahko prideš do podobnih zaključkov o življenju, vesolju in vsem ostalem - če se le dovolj dobro in globoko posvetiš temu, kar počneš.
Primer: V 2 dimenzionalnem svetu lahko živijo le točke ena pred in za drugo (premica). Za njihovo realnost ne obstaja nič, kar je levo in desno od njih. Samo spredaj in zadaj. Ali pa obratno. Obstaja samo levo in desno, pa nič spredaj in zadaj. Odvisno s katerega konca pač želiš gledati. Da bi te točke sploh vedela za levo/desno (spredaj/zadaj) bi morale stopiti ven iz svoje dimenzije. Mi, ki to premico opazujemo npr. iz 3D sveta, nam je to jasno.
Z enakim razmišljanjem torej menim, da velja za vse dimenzije isto. Če smo mi kobajagi sposobni dojeti čas, kot dimenzijo - potem bi morali stopiti izven tega okvira, da bi razumeli, kako je tisto "za časom". Onkraj njega. Tega ne moremo dojeti, dokler smo "tu".
Sprašujem se - v kateri dimenziji živijo ženske :D
Odkril sem, kako pravilno scati v umivalnik, ne da bi potem smrdelo iz sifona.
Umivalnik je najbolj praktično mesto za it lulat ponoči, ko si ves zaspan, al pa če ti stoji. WC školjka je najbolj nepraktična reč za tako početje. Umivalnik je veliko boljši, potrebno pa je odpreti vodo in JO PUSTITI TEČT še nekaj časa, ko si opravil svoje. Sicer je po kakem mesecu takega početja in ob nepravilni uporabi tekoče vode, začelo iz sifona smrdeti. Ko se skloniš nad umivalnik, da bi si umil obraz, je prav fino prismrdelo po urinu. No, pa sem odkril, kako se temu ogneš. Voda mora malo dalj tečt. :)
(da bi se odrekel scanju v umivalnik niti pomislil nisem) :D
Se vam je že zgodilo, da stojite v cestnem zamašku, koloni - potem pa se čez čas kar naenkrat sprosti in ne vidite nobenega razloga zakaj ste sploh stali? Po tem promet teče tekoče. Nikjer duha o zamašku nesreči, zastoju.... Temu pojavu se dejansko reče "Traffic jam ghost".
Frend me je spomnil na to. Sem gledal že pred časom na Discovery in dobil odgovor.
Gre za pojav, da se zamašek premika nazaj po koloni od mesta kjer je nastal in to zaradi različnih reakcijskih časov med zaviranjem in potem speljevanjem. Speljevanje traja dlje kot zaviranje - reakcijsko - pa tudi časovno. Zato se zamašek premakne nazaj po koloni - lahko tudi kilometre !
Ko zaviramo to naredimo prej in hitreje, kot potem, ko se pred nami sprosti - speljemo.
To bi morali učiti v avtošolah! Sploh, ko se najde kak pametnjakovič in čisto nedolžno spusti nekoga v kolono. S tem dejanjem naredi ZASTOJ kilometre za krajem dogodka !
Malo z zamudo - vendarle - kako je bilo na Ptuju za pusta letos. Po dolgem času sem spet šel.
Šel sem v Markovce - dom Koranta. Pa tudi ljudskega običaja.
Včasih so - pred leti - v bistvu smo pred leti - praznovali pusta že kar 14 dni prej. Zdaj vse to zamira - po moje zato, ker je druge oblike zabave preveč. Vseeno pa je bilo v vasi čutiti domačnost. Ljudski običaj - čutiti je bilo, a to ljudem nekaj pomeni. Pošaliti se, družiti se - in odklopiti racionalnost, gonjo za denarjem in narediti nekaj še za dušo. Tako, kot je tukajšnja narava v stoletjih izoblikovala.
Povsod pred hišami - BREZPLAČNO, z veseljem in slovensko radostjo ponujeno:
Obložene mize. Veseli mask.
Ne vem, če se da ujeti vzdušje - bilo je res iskreno in šaljivo.
Tako pa je zgledalo v enem od lokalov zvečer. Pravzaprav ni bilo to to... kar se jaz spomnim, da je bilo nekdaj...
Mislim, saj ni kaj napisat. Tako je.
Poskušam malo razplesti tole spoznanje - pa ne gre. Dejstvo je, da se sovražim. Introvertirano in samo-destrutivno se vedem. Če bi me kdo gledal od zunaj, bi mi zavidal lajf, ki sem si ga izmislil in ga živim. Jaz pa nisem zadovoljen in traumiram. Nisem srečen. Pa vem, da je sreča že to, da lahko migam s prsti, hodim, gledam, čutim, konec koncev, že to da sem, bi me lahko navdajalo z radostjo. Ker sem OK. Ampak ne.... jaz nekaj bi...ne vem niti kaj.. to... ampak sem "u bedu". Pa še identificiram se s tem stanjem. Namesto, da bi ga pač opazoval. Če že je. In se mu smejal. Cepetam ko mali otroček. Siten...sam ne ve zakaj. Mogoče sem lačen - hahahaha. To mi je mama vedno govorila. Morda pa bi res moral narediti en post, da temu pogledam globlje - kaj ma "f sebi". DO THE OPOSSITE
Tako kot je bila zanimiva izkušnja 1 teden Vipassana meditacije v popolni tišini.
Ko sem se odločal, sem si mislil. Ali se mi bo zmešalo - ali pa bom nekaj spoznal.
Glede na to, da tole pišem sem preživel, spoznal pa sem, da NAJVEČKRAT govorim zato, da bi dobil pozornost. Že med samo tišino in tiho interakcijo z drugimi na tej delavnici/meditaciji, sem se zalotil, kako hočem nekaj reči, in ker "nismo smeli" sem samega sebe slišal. Svoj glas v glavi. In se ujel - kaj in zakaj sem hotel sploh "to" reči. Ujel sem motiv, gonilo, idejo zadaj skrito. V glavnem je bilo iskanje pozornosti. Popolnoma nezavedno. "Small talk". Čvek. Ostalo mi je do danes. Sem raje tiho, kadar se takole zalotim. In spoznal sem, da je to dejansko kratenje energije.
Morda bi moral narediti post.
Moral ?????
Saj morda pa v tem zajcu tiči grm. Narobe je. Venomer nekaj moram. Pa ne da bi res moral, ampak sam si "moram" naredim. In seveda ker ne naredim (ker je moj moram-kreacija, ne pa dejanski moram), si skuham še slabo vest - pa se lahko počutim domače.
Komplicirano.
Komplicirano?
Se pravi daleč od Resnice. Enostavnosti. Ljubezni.
Torej se nimam rad. Pravzaprav se sovražim.
OK. Vsaj vidim zdaj to - zdaj pa MORAM nekaj narediti s tem...
hehe - Here we go again.......
Zadnje čase se uporablja res vse več in vsepovsod. Ali pa "poslovenjena" verzija - jebeno (ali bolje, po-srbljena).
Torej ta jebena beseda se uporablja povsod - kot je duhovito povedal že znani Osho:
Predvsem zato, ker gre za osebno izkušnjo in besede so besede. Lahko so varljive, vprašanje če bralcu pomenijo isto kot pišočemu. Od tu sledi vprašanje:"Zakaj pišem Blog?" Odgovor. Zase. In eventualno koga, ki bi ga to zanimalo. Pa karkoli že razume. Naj se odloči sam. Tako kot se jaz sam odločam, kaj mi je všeč in kaj ne. Kolikor se pač zavedam.
Pa še nekaj sem ravno ugotovil. Pri pogovoru naredi prostor za pogovor tisti, ki posluša. tisti ki govori lahko šele po tem, ko ima prosto, kaj pove. In ker na WWW ni konkretno nekoga ki mu govoriš... gredo besede težje na tipkovnico. Sploh take, ki se tičejo izkušenj in ne nekih tehničnih dejstev.
In kot je rekel Rudolf Steiner, po rodu Slovenec, sicer pa izjemen človek, mislec, mistik in znanstvenik, začetnik Waldorfske vzgoje: "Fact is the Law"
Bralka mojega Bloga me je spomnila na eno zanimivo reč: PARTNERSTVO
Ona: škoda da ne obstaja splošen recept vsaj na tem področju ;)
Jaz:
saj obstaja. samo ne vem, če ga razumem(o)
brez pogojev
brez pričakovanj
brez potreb
brez strahu
....
principi
;)
Ona: ja v prakso je to težko spravit
Jaz: torej ni problem, da ni recepta, problem je da je težko
Ona: ja meni se zdi to težko kaj pa tebi uspeva?
Jaz: no nekaj težkih obdobij sme že dal skozi
in so bila najbolj plodna.. se je izkazalo
Ona: v kakem smislu plodna?
Jaz: sem se naučil precej (o sebi)
in o odnosih predvsem pa sem se naučil, da je "friends first" obvezen - za dobro razmerje
Ona: zanimivo, zakaj pa?
Jaz: npr.
dva sta frenda
res dobra frenda
odkrito prijateljstvo
lahko si povesta vse (pravim LAHKO,ne MORATA!)
lahko se skregata, opozorita na napake
itd itd
ni skrivnosti
strahu da bo kdo koga izgubil
res dobra prijatelja - v pravem smislu
se imata rada.
zdaj pa npr. postaneta par
v klasičnih razmerjih se takoj vmeša
pogojevanje
to povem, to ne, bom drugega prizadel
lahko to, tega ne smeš
zakaj si to in nisi onega
itd...
zakaj so ti všeč drugi, druge, ti jaz nisem dovolj
itd itd...
to je po moje MANJ od prijateljstva
in me ne zanima sploh
po mojem pojmovanju je partnerstvo kvečjemu nekaj več
od prej opisanega prijateljstva
Ona: samo potem nekako izgubiš fazo zaljubljenosti in simbiozo
ali ne?
Jaz: kaj pa je zaljubljenost ???
po moje je samo ena finta narave
ne traja dolgo
in ni Love
niti ni pogoj za dobro partnerstvo
je lepo če si zaljubljen, nujno pa ni, poleg tega je zaljubljenost veliko slepilo (lahko)
Ona: ja zaljubljenost je itak kemična reakcija, ki uplahne po enem letu
Jaz: Sondra Rei je dala sledečo definicijo
na seminarju Loving Relationships:
Zaljubljenost je faza, ki traja par dni, par mesecev, največ do 6 mesecev
to je obdobje ko je vse krasno, ptički pojejo, vse imaš rad, svet postane lepši itd
potem sledi obdobje do 2 let
ko je faza spoznavanja, vse je ok
prilagajanje
faza pokazati svojo lepo plat
po tem obdobju pa se začne mesoreznica.
Ona: mesoreznica zanimiv naziv
Jaz: Obdobje, neizpolnjenih pričakovanj, filmov kako bi moralo biti, pogojevanj.
na dan pridejo malo manj lepe zadeve.
nekateri potem v tem obdobju ostanejo do smrti
po moje večina
ja mesoreznica.
mletje odnosa
:)
Ona: ja bi rekla da večina ostane v tem
ja kako pa se izogneš temu
Jaz: ja. seveda. od tu vse droge. mislim vse droge.
temu se izogneš tako, kot piše v mojem blogu - Sondra Rei - 3D : 4D relationships.
in bazira na prijateljstvu, kot sem ga opisal zgoraj
Ona: ja ok, kaj pa konkretno lahko delaš
Jaz: no. konkretno: nič sexa prvega pol leta :))))
friends first :)))
Ona: ok
sex itak zamegli presojo
Jaz: sploh če je dober :)
Ona: aha
ok kaj še pol
Jaz: po mojih izkušnjah itak nimam nobene presoje in moči nad čustvi
lahko se samo držim principov in ne sledim čustvom
Ona: a čustva so na splošno slaba?
Jaz: ne čustva niso slaba - slabo je pa, če vodijo tvoje življenje. (prosim, besedico SLABA vzemi z rezervo)
Ona: samo sprašujem
Jaz: me veseli
sistem naravnega zdravja uči (SNHM), da je slediti čustvom, da upravljajo tvoj lajf tako, kot dati opici volan od avta v roke
Ona: :D
Jaz: malo sem, malo tja
Ona: to je res
Jaz: kar pa je spet težko razumeti, ker ponavadi potem takoj pomislimo - ja kaj pa pol - pol pa si kot robot
pa ni tako
sam sem spoznal, da sem bil robot prej.
avtomatski nezavedni odzivi na okolico
čustva so tako, kot začimbe v juhi. naredijo jo boljšo, a če je juha zanič, ne pomagajo :D:D:D
lahko pa jo naredijo še boljšo, če je že v osnovi dobra
Ona: ja itak je hecno to, da so negativna čustva vedno močnejša od pozitivnih zaradi svojega izvora in namena
Jaz: veš, govoriti o tem je nekako nehvaležno. morda tudi zato ne pišem v blogu o tem.
Ona: zakaj nehvaležno
Jaz: besede so besede. lahko jih je izgovoriti
lahko so narobe razumljene
poleg tega pa ni rečeno, da odražajo realnost
Ona: ja odražajo trenutno realnost tistega, ki jo napiše
Jaz: ja.
potem smo pa tukaj takoj pri tem, ki posluša
ena od stvari - poslušati in slišati spet ni isto
Ona: itak se lahko realnost v trenutku spremeni
Jaz: spet en princip. Tokrat. Babaji - jev.
Resnica. Enostavnost. Ljubezen.
meni je še bolj (spet) všeč kar je rekel Japonec Kenjiro Yoshigasaki:
"Živimo v iluziji. Naši čuti nam sporočajo delno sliko realnosti. Dokler smo v harmoniji z realnostjo, je vse ok. naši čuti nam sporočajo dobro sliko.
Ko se npr. spotaknemo, ko nas boli, zbolimo itd.... pa gre samo za to, da naša predstava, fantazija, ni v skladu z realnostjo
kar je potrebno narediti je modificirati našo fantazijo, predstavo
in tako prideva spet na SNH, ki pravi:
Bolečina je dobra
Bolezen je dobra
Narava je popolna ;)
Zakaj res skoraj nič ne pišem o tem? Pa je moj najbolj očitni življenski spremljevalec. Načelo. Sistem naravnega zdravja. Način življenja, ki me najbolj razlikuje od večine. Množice.
Kako me je delo na sebi v "Sistemu naravnega zdravja" (SNH) spremenilo? Ali me je sploh spremenilo - ali samo odkrilo to, kar sem?
Po moji oceni je to investicija, ki se mi je povrnila večkratno. Je pa istočasno obrnilo moje življenje na glavo - ali bolje - na noge - na glavi je bilo prej.
Pred 7 leti sem šel poln dvomov, a radoveden in odprt na predavanje filozofija 1, nato filozofija 2, Hrana, naravne prakse, šel na dva posta po 7 dni - junija in septembra 2000. Nisem niti toliko razmišljal o ceni in informacijah, ampak sem si želel potešiti radovednost, kaj to je, poleg tega pa me je moje življenje tako bolelo, da nisem mogel več. Takrat je bilo to zame nekaj popolnoma novega, drug svet. Informacij sem imel polno glavo, Ta hrana ja, ta hrana ne, eni pravijo tako, eni drugače... v glavnem - zmeda. Tako kot vlada na tem področju. Vsak zagovarja svoje, večina pa predvsem rada o tem govori - in nekoliko manj to dela. Jaz sem potem marsikaj poskusil sam in spoznal, da je celovit pristop Michelangela Chiechija še najboljši možen. Ne gre za hrano. To je tako kot vrtec. Prvi korak. Kasneje šele sem se začel zanimati za podobne seminarje in sceno in spoznal, da so Michelangelova predavanja na svetovnem nivoju - Fakulteta. Ostalo so samo drobci, ki jih mora ponavadi vsak sam sam sestaviti v delujočo celoto. Lahko bi celo rekel, da mi je SNH prihranil - tako finančno kot časovno.
Sem prakrat prebral prejšnje stavke in ocenjeval, če se ne sliši preveč komercialno - in se odločil, da mora biti točno tako, ker je res.
OK. bolj konkretno.
Hrano sem spremenil na silvestrovo leta 2000, torej že 7 let jem samo 100% vegansko in biološko pridelano hrano brez razhudnikov. Spremembe v zdravstvenem stanju sem opazil po kakem letu dni, ko se pozimi nisem več prehladil, nehal me je boleti želodec in kolena. Prej sem še poleti hodil z robcem okoli. Ko sem začel sem bil star 33 let. Naslednje leto, se pravi po kakih 2 letih me poleti ni več opeklo, začel sem se gibati in dejansko čutiti potrebo biti v naravi. Minilo me je uživanje alkohola in drugih drog, zamenjal sem družbo, službo, life-style, se ločil, spremenil pogled na svet in morda še kaj. Poleg hrane sem si redno delal klistir, hodim na kolonike in vsako leto vsaj na en 10 dnevni post seminar s skupino v italijanske hribe. Naučil sem se refleksne masaže in konekcijske masaže (binde gewebe). V SNH je bil tudi seminar klasične masaže, a nisem šel, ker se ne mislim profesionalno s tem ukvarjati. Začel sem trenirati Ki Aikido, leteti z jadralnim padalom, denar si služim z računalnitvom v svoji freelance firmi, kjer v glavnem vodim raznorazne IT projekte. Kupil sem si športni avto, obnovil sem hobije
ukvarjanja z modelarstvom, ponovno sem začel brati knjige, povečala se mi je intuicija, odnos z otrokoma je veliko boljši kot sem se bal, da bo postal, če se ločim. Nehal sem hoditi v gostilne, drastično sem zmanjšal svoje potrošniške navade, nehal sem hoditi v trgovine, ne prevzamejo me nakupovalne mrzlice, nimam televizije, ne gane me epidemija norih krav in ptičje gripe, začel sem spoznavati kaj je to brezpogojno ljubiti, nehal sem se bati žensk, nisem več odvisen od odnosov in vedno bolj vidim da je vesolje točno tako kot mora biti in da sem sam s svojimi napakam in kvalitetami ravno pravi. In da vedno manj vem - torej, da je še veliko tega, kar me zanima in bi se rad naučil.
So pa seveda stopile na dan tudi nekatere reči, ki mi niso tako všeč in se zdaj spopadam z njimi. Ko sem se rešil nekaterih odvisnosti, so se takoj pojavile nove. Marsikdaj imam globoke krize (fizične, čustvene, materialne,...), a ko zlezem iz njih je svet vedno lepši kot je bil prej. Počutje je podobno tako, kot če odtočiš vodo iz jezera in se pokažejo čeri in vsa nesnaga, ki je bila prej lepo skrita na dnu in v mulju - in ne pomaga drugega kot, da jo počasi začeneš čistiti, ker enostavno drugače več ne gre. Vode ni, da bi skrila. To se še posebaj pokaže na post seminarju ali pa na t.i. Stol seminarju (vroči stol) - in nasplošno v skupini ljudi v SNH. V glavnem smo to ljudje, ki imamo težave in smo se odločili, da se jim postavimo po robu, ker je bilo bolečine dovolj.
Tole se mi zdi nevarno !
http://www.flyozone.com/paragliders/en/downloads/videos/_33948
Samo - ne vem no - morda pa bo treba probat kdaj. Samo ne v Slo.
.
We are free creatures - our fate combines with choices of our own free will. Anybody can decide what to do with life - in the limits of understanding and/or level of conciousness.
Widening of the understanding and conciousness in a natural process. We cannot stop it even if we want to do so.
I think, therefore, this must be the purpose of life itself.
.......
After some time I remembered - death is also unavoidable. So it must be a purpose too.
Purpose of life is LIFE and DEATH, then.
:)
Tole je objavila Sondra Rei. Mi je všeč.
____________________________
3-D
3rd-Dimensional Relationships
The way relationships normally work with us here in our 3rd dimension.
4-D
4th-Dimensional Relationships
The way relationships normally work on the 4th dimension. Also known as unconditional love.
____________________________
3D
SEPARATION
Separation is only an illusion. Separation from the God Source. Separation from each other. And separation from aspects of our self.
4D
INTEGRATION + REINTEGRATION
Everything and everyone are really all connected.
____________________________
3D
SECRECY
Witholding information from my partner & from myself.
With secrecy, my partner never gets to know who I truly am. Keeps me separated from the greater portion of myself.
4D
HONESTY + OPENNESS
Total honesty with my partner. With honesty, my partner gets to know who I truly am. Honesty means being 100% who I truly am. I do not withold a comment or information just to avoid hurting my partner, or to control the relationship.
I can never really know or predict what will hurt another or how they will react to my honesty.
Therefore, I should stop assuming responsibility for the other person's emotions, growth, & reactions to my honest non-manipulative communications.
____________________________
3D
FEAR-BASED MONOGAMY
Through my monogamous relationship, I am "separated" from the vulnerability of having to deal with any other relationships. Therefore, I feel "safe" (separate and safe).
4D
RELATIONSHIPS BY CHOICE
Monogamy-by-choice or
Polygamy-by-choice or
Poly-Fidelity-by-choice.
There is no inherent "right" or "wrong" to any type of relationship: They are all inherently neutral. Any type of relationship is "okay". If I choose monogamy, this does not mean that I expect or need my partner to also choose monogamy.
____________________________
3D
CONDITIONAL LOVE
I will love you, only so long as you fulfill my needs and expectations. I will withdraw my love, if you do not satisfy me.
4D
UNCONDITIONAL LOVE
Even if you don't fulfill my needs and expectations,
I will still love you. I love you for who you are without trying to change you.
____________________________
3D
COMMITTMENT
I need committment, in order to avoid my fear of having to deal with other relationships. Committment is a 3rd-dimensional illusion. Committment never insures my security. Committment only makes me think or feel that I am secure.
4D
BEING IN THE PRESENT
Committment would take me out of the present. I stay in the present, and I do not need a committment, because I trust that the future will take care of itself.
____________________________
3D
EXPECTATION
I want, expect, and try to get my partner to fulfill my expectations and needs. I use my partner to satisfy my needs.
4D
NO EXPECTATIONS
I trust and have no expectations from my partner.
I enjoy my partner, but without expectations.
____________________________
3D
MANIPULATION
I use obvious or hidden manipulation so that my needs will be met, and so that I can remain protected from my own fears. I only see my partner as who I need them to be, not who they really are.
4D
ALLOWINGNESS
I allow my partner to be who they need to be. Only then can I see who they truly are.
____________________________
3D
THE NEED TO CONTROL
I do not trust that everything that occurs is for my highest good. Therefore, I need to control and shape the relationship, so that it will take the form I wish it to be. I feel like I "own" my partner.
4D
ABSOLUTE TRUST
I trust that everything that occurs is for my highest good. Therefore, I have no desire or need to control my partner.
____________________________
3D
RELATIONSHIP takes Precedence to PERSONAL GROWTH
4D
PERSONAL GROWTH takes Precedence to RELATIONSHIP.
____________________________
3D
DEPENDENCY
I depend on and need someone outside of myself in order to be happy.
4D
SELF-SUFFICIENCY
I recognize that I, and only I, am the creator of my own reality. Therefore, only I, am the generator of my own Happiness.
____________________________
3D
A PERSON CAN NOT FULLY LOVE MORE THAN ONE PERSON.
3-D emphasizes Duality.
If my partner begins to also love another person, that means he/she will have
less love for me.
(This is an illusion.)
4D
A PERSON CAN FULLY LOVE
MORE THAN ONE PERSON.
4-D emphasizes Multiplicity.
No matter how many other people my partner loves, this does not diminish at all, in any way, how much love he/she has for me. No matter how many other people I love, this does not diminish at all, in any way, how much love I have for my partner.
____________________________
3D
My partner spending LESS TIME with me is not good.
4D
My partner spending LESS TIME with me is fine.
If I truly love myself unconditionally, then the time spent with myself is equal in value to the time spent with my partner.
I love myself as much as I love my partner.
Therefore, the time I spend alone is just as enjoyable as the time spent with my partner. Therefore, it's okay if I spend less time with my partner.
____________________________
3D
PAIN
There is always pain when I function from
the 3-D relationships "mind-set".
4D
HAPPINESS, PLEASURE, & ECSTACY
There is never any pain, only happiness, pleasure, and ecstacy, when I function from
the 4-D relationships "mind-set".
____________________________
3D
ENDING A RELATIONSHIP
creates PAIN & LOSS.
4D
ENDING A RELATIONSHIP
does not create PAIN & LOSS.
In realizing that this relationship is no longer serving us, we choose to harmoniously end it. We recognize that the relationship is going in different directions, and so we allow it to end, without any hard feelings. Only with love.
____________________________
3D
FEAR or PAIN of LONELINESS
Loneliness, like separation, is a 3-D illusion.
4D
FEELING CONNECTED
to SIGNIFICANT OTHERS.
Even if my partner is far away (in space), or even if I haven't seen my partner for a long time (in time), I still feel very connected to them. Whereas separation is an illusion, being actually connected-together is the reality.
____________________________
3D
ANGER AT ANOTHER
(Externalized anger)
I am angry at my partner for not meeting my needs!
4D
ANGER AT MYSELF
(Internalized anger)
I am angry at myself for creating a reality that I do not prefer.
____________________________
3D
VICTIMHOOD
"Hurters" & "Victims"
I sometimes hurt others.
I am sometimes hurt by the comments or actions of others.
"Hurters" & "Victims" is an illusion.
There is no victimhood, since each one creates their own reality.
4D
I CREATE MY OWN REALITY.
Self-Responsibility
Self-Empowerment
I create my own reality, and this even includes other people's reactions to my actions. I can never be hurt by another person. I can never hurt another person. Only I am responsible for my reactions to other people's comments or actions.
____________________________
3D
FEELING RESPONSIBLE for
the NEEDS of my PARTNER
My partner is seeking to have their needs met externally by me, but a person's needs
can never really be met by anyone else,
so they are bound to eventually get angry
at me, for not fulfilling their needs.
4D
BEING RESPONSIBLE for
what I would like to GIVE to
My PARTNER & our RELATIONSHIP
I am pure in my intention in my relationship.
I am 100% who I truly am with my partner.
I am responsible for what, in my integrity,
I would like to give to our relationship.
Marsikaj sem že počel na prvega v novem letu. A letel še nisem. Letos smo se odpravili s prijateljema na Lijak - da ju peljem v tandemu. Prvi start ni uspel, sva se s prijateljico lepo zaprašila po tleh. V drugo pa je šlo lepo. Oba leta sta bila za dobre pol ure, bilo je mraz, a čudovit razgled.
Na poti smo šli čez tole idilo, da ne omenjam, da je bilo v LJ cel dan zamegljeno in mraz:
Takole nas je čakal hrib:
in v zraku:
Tik pred pristankom:
In pristanek:
