Love and Freedom

Zadnjič sem naletel na zanimiv rek. Ga kar tukaj ponavljam.

Belgija 2009

Pa sem šel. Kar tako spet. to postaja že pravilo, zgleda :) Da me kar piči in grem. No tukaj sem vseeno kupil karto kak mesec prej že. Nisem pa vedel, da bi se moral pred odhodom še prijaviti preko neta - check in - in sme moral na letališču tem packom doplačati več kot polovice vrednosti karte zaradi tega.

Sicer pa - slike govorijo zase - dežela Janka in Metke - moj glavni vtis.

Državno prvenstvo v jadralnem padalstvu Slovenian open 2009

od 28.6.-4-7.2009 je bilo v Železnikih na Ratitovcu državno prvenstvo, ki ga zaznamuje muhasto deževno vreme in tako nam uspe dleteti samo 2 dirki čez cel teden. Dober teden pred tem pa Ratitovec Open. Obojega sem se udeležil.

Na "Ratitovcu 2009":

bi eno dirko skoraj zasedel 2 mesto, pa mi je zmanjkalo samo 20m do zadnje obratne točke. Vseeno krasno letenje po bohinjskih ribih do Tolmina in nazaj. Drugo dirko pa sem prehitro štartal, in ko sem po 2km to opazil sem moral nazaj v "cilinder", takrat pa je klapa že štartala in sem krepko zaostal. Vseeno lepo letenje in krasen dan - med vsemi ostalimi deževnimi.

Na SLO-Open pa:

prva dirka je bila na polovici ustavljena, ko je bilo v cilju že kakih 30 pilotov (od 120). Žal nisem bil med njimi in sem dobil neko srednje število točk, tako kot večina tekmovalcev. Druga dirka poteka v sredo, vreme je nekoliko boljše vendar nikomur ne uspe priti do cilja.  Celo tekmovanje je bilo perfektno organizirano, vsak dan sem se malo nahodil na Ratitovec, razgledi so bili krasni, sploh po okoliških nevihtah. Pa tudi smeha je bilo nekaj. Zadnji dan gremo v zrak, pa je tekma po 15 minutah ustavljena in komaj pristanem, že se je ulilo. Sam sem zasedel drugo mesto, kar mi je dalo 1 točko prednosti v skupnem seštevku pred 4. uvršenim in tako dobim na koncu tedna bronasto medaljo. Raje bi več letel, pačetudi ne bi stal na stopničkah.

Povezava na Ratitovec Open 2009:

http://www.klub-krokar.si/open2009/index.php?subpage=first&lng=en

Še povezava na Slovenian Open 2009:

http://www.klub-krokar.si/slo_open2009/index.php?subpage=novice&lng=slo

4 dni v Kobaridu

Bili so prekrasni dnevi.

Drugi dan: Krn - 8h hoje

Tretji dan: Letenje v tandemu od Kobariškega stola do Tolmina

  

  

 

 

 

 

Četrti dan: Letenje v tandemu od Tolmina do Krna in nazaj

 

 

 

 

 

Nekaj utrinkov:

Ali se bomo prebudili?

Naletel sem na zanimiv intervju z Marcelom Messingom, ki povezuje vse, kar o čemer sem zadnje čase razmišljal. Anunnakiji, nastanek človeka, moderna doba, prihodnost, duhovnost. Lepo je povezazal skupaj:

Outdoor Show Kobarid 2009

Bil sem 5 overall in 1 v serial razredu. to je odličen rezultat. Tukaj še video - pri minuti 2.30" smo padalci....

Outdoor Show Kobarid 2009 from Planet Šport on Vimeo.

Idealna ženska

.....sej sm vedu, da je nekaj narobe z unimi tremi, ki si jih želim spoznat. Tko zdej zgleda da je "dama v kuhni, kurba v družbi pa gospodinja v postli"

presenečenje

grom in strela
me je zadela
in odletela
kot da je ni bilo
:)
in pustila razdejanje
kot nepospravljeno stanovanje
klet podstrešje
cela štala je nastala

ne morem jest, ne morem spat,
še malo pa ne bom več mogel srat
se sprašujem kaj je res in kaj je prav
in ali bi bilo bolje, če bi se ga kar nažgal
kje rešitev je, vseh teh tegob,
v samoti ali pa v moji osebni globoki zmoti

Delam, spim, a se premalo veselim
le v glavi je problem, ali v srcu, ali prsih, res ne vem
ali je premalu ljubezni, ali si kar tako težim, iz navade
ker mi je normalno stanje - nepospravljeno stanovanje :)))))

Ki Aikido - predstavitev

KI  AI-KI-DO

Ki-aikido je moderna japonska veščina. Iz tradicionalnih borilnih veščin, yoge, zena, meditacije in vzhodnjaških filozofij jo je razvil Morihei Ueshiba v 50 letih preteklega stoletja.
Sama beseda "KI" pomeni nekaj neznanega, mnogi zahodnjaki pa jo v naši materialistični pogojenosti povezujemo z življensko energijo. Veliko lažje je reči kaj KI (aikido) ni - kot kaj to je.

AI KI DO - bi lahko v prevodu pomenilo pot iskanja KI-ja.

Koichi Tohei je nadalje razvil filozofijo Ki Aikida in vnesel bistvene principe za lažje učenje in razumevanje:

Ki Aikido s poenotenjem uma in telesa:

1. ohranjanje točke (pozornost v centru telesa, nekako 2. prsta pod popkom)

2. popolna sprostitev (kar ne pomeni mlahavost, vendar naraven položaj)

3. ohranjanje teže spodaj

4. razširjajte KI (pozornost)

V evropi Ki aikido poučuje Kenjiro Yoshigasaki, ki je principe še nadalje razvil v številne druge razlage, kot so: "linija", "zaznavanje prostora", "nematerialistična matematika", "življenska teorija",...

V Ki aikidu ni tekmovanj, pasov za stopnje in boljših al slabših aikidok. Z iskanjem "pozitivnega KI-ja" se pri vadbi aikida razvijamo tako notranje kot fizično, kar nam koristi prav v vsaki življenski situaciji. Pri vožnji avta, pri delu v pisarni, na vrtu, praktično pri vsem. "Biti v KI-ju" oz. živeti s poenotenim umom in telesom je nekaj, kar smo znali kot otroci, pa smo kasneje zapravili. Otrok, ki se igra na tleh, in noče, da bi ga dvignili, je težek kot da je iz svinca. Tisti, ki pa hoče k mamici v naročje, pogleda gor,  dvigne roki, in zdi se, da je pol lažji kot je v resnici. To je usmerjanje KI-ja. Nekaj naravnega. Ob vadbi aikida se tega počasi spet spomnimo in zavemo.

Pot iskanja nečesa neznanega. Za vsakogar je to nekaj drugega.

Pain.

Truth. Simplicity. Love.
It works.

Even if pain - I will stay ... and I will not take ANY painkillers in ANY form.
Or at least - I don't want to take them.
And I'll see what happens.

Pain is either way - and the only way I know - is thru pain.
Pain shows me where I must change. 
Where my imagination, my ilusion  differs from reality. Pain is good !!!

We all know pain. But what are painkillers? Painkillers are physical and emotional, mental and spiritual and and and... substances that take me away from my pain and let me stay where I am - just that I don't see and feel anymore the "painfully real" reality. 

physical painkillers:

- drugs (legal and illegal)

- food (meat, milk, eggs, nightshades, alcohol, sugar, coffe)

Emotional painkillers:

- inlovement, being "in loved"

- sport, hobbies, TV, shoping,...

ANYTHING actually can be emotional drug. We are specialists to find new one. We can be addicted to anything. With relatioships especially.

Mental painkillers:

- overthinking

- mental masturbation with sick ideas

- projections.,.....

Nerodno objaviti

Trga, para, prasketa in žuli
Ko sem čisto v buli
Vem le to, da stari vzorci se bohotijo
Stati mirno, potopiti se globoko, da neurje mine-mi v glavo šine.
Kar je moje moje bo in kar ni, ne bo nikoli.
Videti svobodno, na široko, z glavo in očmi...nezastrtimi z e-mocijami

dimnik

Želim si razveseliti se – tako kot se, kadar srečam tebe. Želim si čutiti globoko radost, srečo, veselje, želim si okusiti atomsko energijo, ko se mi odpreš. Želim misliti nate, ljubiti te, želim si delati z radostjo v srcu ob misli nate. Želim jokati, smejati, tekati, in spati- s tabo. Všeč mi je tvoj smeh, pogled, všeč mi je tvoj vonj, všeč ko greš z roko skozi lase. Zaljubljen sem. Razganja me. Buči v meni. Želim si te. Moja draga.

Vse to dam v nič zaradi enega ČE. Vsemu temu se odrečem, zaradi ČE. Vse to me ne zanima ČE , prekleti ČE...... ČE ni svoboda.

(nadaljevanje 10.6.09)

Ne verjamem, da to je res samo moja iluzija
Ne verjamem, da ČEja se ne da pretopiti v DA
Biti to kar si, v biti JAZ, to zame je svoboda!
To začutiti in se predati temu. Brez komplikacij in strahu.
Je nekaj, kar še vedno iščem...

Parasmuk 2009

Task 1: Edini v cilju. So šanse za skupno zmago.

Task 2: Slabši - skupaj overall 5. mesto,  a vseeno dovolj za zmago v serial class.

hungarian XC Open

Maj 2009.

Po intenzivnem parawaitingu (hehehe) (http://www.paragliding-slovenia.si/forum/viewtopic.php?t=3539)

je bilo v nedeljo še kar možno poštartat, čeprav so nekateri, tudi dobri piloti, pocurili, če so potegnili ob nepravem intervalu. Sam sem imel kar srečo in sem bil z Damjanom visok in najbližji startnemu pilonu. Nad 900m je bilo kar precej živo in je bilo treba pošteno delat - ker sva letela en za drugim, popolnoma obrnjena V HRIB in se drsno pomikala v smeri Čavna. Res hecen filing, obrnjen si proti hribu, letiš pa vstran. Pa gor. Pa malo dol. :) Damjan tukaj kar bolje zvozi in ga gledam - je tudi kar mel delo, in si nabere lepo prednost, sam pa se od obratne proti Danielu peljem bolj zunaj, ker mi tisti ogromni rotor prav nič ne diši, pa še vseeno me lepo zbuta na momente. Dostikrat se je zgodilo, da sem vlekel levo komando, padalo pa je zavijalo v desno. :) Al pa da sem imel komande nižje od riti, da sem ustavil ogromni nihaj - itd.... Velika večina pilotov se še bori s curažo, a nekateri le potegnejo proti prvi obratni. Do Daniela in nazaj nič kaj dosti ne vrtim, nad 900m je še vedno štala, izkaže pa se, da če si letel pod robom naslednjič do Čavna, da je bilo mnogo bolj mirno in se je dalo, čeprav nizko, tako najhitreje priti v drugo tja in nazaj. Sam sem sicer prej navil, a takoj tudi izgubil višino - in potem nadaljeval, kot večina - pod robom. Spet nazaj na Daniel, tam lepo navrtim in grem skoraj kar direkt nazaj malo ven na točko v smeri do Čavna. Je tu in tam lepo delalo. Tokrat so bila dviganja kar zunaj, na ravnini. Ko obrnem točko me klofne ne desni in fašem grdo kravato. Najprej pogledam, če moram rezervno vržt, pa vidim, da je še nekaj višine, a kravata ne gre ven pa če ne vem kaj vlečem, vleče me v spiralo, če pa kontriram, v stall. Se pustim v špiralo, ker je itak ne morem ustaviti, tako da je bilo potrebno kar precej moči, da sem vse vrvice A-linije potegnil za celo-enostransko zapiranje - potem pa bum-bum, in se rešim. Pa že kar tudi tiščim na gas :))). Zgubil sem kakih 300m - sem gledal track. Proti zadnji obratni gre počasi (srebrna kugla na vrhu stolpa pred NG) - in mi ne bi uspelo, če se ne bi zvlekel tik nad startom iz 200m pobrati skoraj do baze. Rešil me je en športni pilot, ki je tam na izi navijal. Takoj, ko sem bil ven iz stebra, me je naslednja 2 km tja in še nazaj požiralo z več kot 4m/s, tako da sem dobesedno za las obnil 1km cilinder zadnje točke - in pristal. Prehitel me je Stojan, ki je vedel, da bo prekinitev dirke in je izkoristil znanje iz PWCjev - tako da ni nič več navijal ampak samo še tiščal, da bi prišel čimdlje pred prekinitvijo. Jaz sem prekinitev preslišal - mislim, da sem se veselo vrtel v tisti špirali ravno takrat.Zadovoljen z rezultatom in svojim letom. Se spet veliko naučil, kje ga lomim. do naslednjič...seveda....;)Aja - bil sem 4. overall in 1. serial class

Paragliding Winter Cup 2008 – warm cup - finals

Zadnja dirka zimske sezone. Resda se je že začela koledarska pomlad, a vreme ni nič kaj pomladansko. Tokrat je dirka na Lijaku – zadnja v tej zimski sezoni. Meni gre za stopničke – biti ali ne biti. 3 ali 4 mesto. Točkovanje je tako, da se odšteje ena – najslabša dirka. Zaradi tega imam možnosti da z dobro vožnjo osvojim skupno tretje mesto – v mojem, serijskem razredu. Obstaja še en razred – odprti – kjer smo “vsi”. Sicer bom pa vesel vsake uvrstitve – ker mi je predvsem za letenje. A stopničke so le stopničke…

Napove se 35km dolga dirka. Jugozahodnik kar jača, tako da je na štartu nekaj Tango vložkov. :)))

Odletim, ampak kar nekako ne morem nabrati višine pred začetkom dirke. Nimam občutka, ne rata mi zvrteti enega dobrega stebra in začnem dirko nekje na sredini. Sicer časovno dobro ujamem start, a sem nižji od ostalih. V prvi tretjini capljam za vodilnimi – in pri 4 točki dokončno zajebem. Točka je zunaj od grebena stran, kaka 2km, in ker sem nizek nimam možnosti obrniti nazaj v veter in do grebena proti naslednji obratni točki, ker bi me to dokončno pokopalo, in tako letim z vetrom in upam na kako dviganje. Pri cerkvici, ki jo preletim, sem v višini njene strehe in maham pohodnikom, ki pojma nimajo, da se borim za zadnje metre. Nekako se zbašem do pobočja, že v višini smrek, a upam, in dočakam, dviganje, ki postane kar močno. Sem pa vsaj 2km za vodilnimi – pa še proti vetru, ki pihne včasih tako močno, da se kar ustavljam in plešem gor in dol. Zoprno letenje, veliko dela “na gasu”, obrača me v vse smeri, še najbolj pa gor in dol in naprej in nazaj. Na trenutke se res komaj premikam naprej, pa se vseeno prebijem mimo vseh rotorjev in priletim pred predzadnjo obratno točko, spet nizek, na nizek griček, ki se imenuje Daniel. Tam dohitim drugega skupno-uvrščenega, ki tudi nima svojega dneva. Poskusim potegniti naprej in letiva vštric, ko dojamem, da se to ne bo dobro končalo in obrnem nazaj proti Danielu, da nabrem malo višine, oni pa nadaljuje – in ko spozna, da je prenizek, je zanj že prepozno in leti pristajat. Jaz zapeljem v čisti zavetrni rotor, a začuda, se tam zbudim in začnem uživati v čudnih dviganjih in še bolj drastičnih spuščanjih. Verjamem, da je zgledalo kot akro vložek, a se dobro počutim, obvladam padalo in vem, kaj bo sledilo in lahko pravilno ukrepam. Zbašem se v višino grebena in na polnem gasu porinem do roba in se prerinem iz rotorja. Letim proti točki, za katero je potem veična kar pristala – meni pa se nekako uspe obrniti in odleteti še dodatna 2km proti zadnji točki, ki je ne dosežem več, a sem vseeno na tej tekmi 3 !

Vsi istali so prej pocurili. Na koncu se izkaže, da niti ni bilo tako slabo. Poleg tega je to dovolj za skupno 3 mesto zimske lige, ker so samo trije piloti dosegli cilj. Nazadnje en italijan, več kot eno uro za prvim. Sem vesel. V Open razredu se uvrstim na 9 mesto kar je tudi krasno. Od 54 pilotov iz Slovenije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Češke.

Paragliding Winter Cup (PWC 3 Winter Princess)

Tokrat na Lijaku. Vreme ne kaže idealnih razmer – ampak – vseeno – pomlad se začenja. Bo že. Sestavijo kratko disciplino okoli starta – približno 35km. cik cak in malo ven na ravnino nad pristanek.

Pred tekmo sem dokaj umirjen, a se izkaže, da samo navidezno. Odletim namreč, ne da bi se pripel v sedež. Seveda to ugotovim prvi meter, ko me dvigne v zrak. Sranje. Ampak me ne zagrabi panika – oprimem se karabinov, se potegnem v sedež in odletim naravnost ven. Ni preveč živo v zraku zato snamem rokavice in se začnem pripenjati. Klik, klik. Huh. Si oddahnem. Zdaj pa – kje sem in kako so drugi – pogledam okoli in vidim, da sem daleč najnižji, ostali veselo vrtijo in nabirajo višino za start. Nič – kaj – saj znam – in se počasi zmigotam na višino najvišjih. Vendar sem malo v dvomih – instrument kaže 2 minuti do štarta, eni pa že veselo vlečejo proti prvi obratni točki. Ja ni kaj – grem še jaz – verjetno sem narobe nastavil instrment. Pa ga nisem – ko sem že ven iz cilindra se skupinica obrne in gre nazaj čez rob startnega ciindra. Zajebali so – in še nekaj nas z njimi. Grem torej pol kilometra nazaj, da korektno začnem dirko, ki je tokrat  na EXIT iz 2km cilindra okoli vzletišča. Začnem torej slabo – nekje na sredi tekmovalne jate. Prvi ga veselo tiščijo na prvo obratno – jaz za njimi – a jih ničkaj ne dohitevm, pa tudi nič ne kaže, da jih bom ujel. Drži sorazmerno ok – turbulentno tudi ni. Ja ni kaj. Gremo. Akcija. Obrnem prvo točko – obračati začnem že preden se “dotaknem” 400 meterskega cilindra okoli nje, tako da, ko sem tam, že letim nazaj in ne izgubljam krvavo potrebnih metrov. Pičim za vodilno skupino, zdaj že nekje v zadnji tretjini jate – ko na četrt poti proti drugi obratni – grad Kromberk, priletim v močen steber. Se ustavim in začnem navijati – ostali, predvsem vodilni, pa tiščijo nizko naprej po grebenu. Si mislim:”Nič – tole navijem, dober steber je, gre gor preko 4m/s, pa bom videl kaj bo pol. Splača se vrtet, ker je močno dviganje. In naberem nekje na 1.400 metrov. Ko steber začenja pojenjati ne čakam nič in pritisnem naprej. Sem ostal čisto čisto  zadaj zadaj. Sam. A VISOKO !!! Pičim s pol gasa na drugo obratno in vidim, da jih dohitevam, točko obrnem skupaj z njimi in visoko nad vsemi ostalimi, ki morajo nazaj na hrib da pridobijo višino za tretjo obratno točko, ki je pristanek, zunaj na ravnini – jaz pa z zalogo višine pičim kar direkt in šele potem na hrib – IN - PRVI SEM. VODIM !!! Daleč nad ostaimi in precej pred njimi. JUHUUUU. Tega pa nisem pričakoval. Letim brez gasa z vetrom na 4. obratno, a priletim nizko in malo popravim višino, pri čemer pa me že začnejo dohitevati najhitrejši. Porinejo nizko naprej, jaz pa preventivno naredim še 2 kroga v švoh stebru, kar me stane vodstva – ker so oni spodaj vseeno obrnili 4. obratno in šibajo že nazaj. Jaz pa za njimi. nima veze – se v vodilni skupini, z rezervo višine.

Ostali ob manjši luknji – za nami. Letimo drugič nad pristanek, potem še ena točka zunaj na ravnini in potem cilj/pristanek. Obrnem točko kar v dobrem položaju in brez zaloge višine obrnem direkt na zadnjo točko. Nič ne grem na hrib – in se ne ve – bom zvozil ali ne – do točke še morda, kaj pa nazaj? In vedno bolj mi je jasno da če jo obrnem, da se bom kmalu potem usedel. Vidim padalca spodaj pred mano, bolj proti grebenu – pobira nizko nizko, a je našel teber. Ostro obrnem proti njemu in priletim nad njega, kjer se znajde še par konkurentov. Skupaj vrtimo in se dajemo, kdo bo bolje izkoristil sapice. Mi kar gre – med prvimi porinem iz stebra in ujamem še enega, navrtim še par obratov in pičim na obratno, obrnem, potem pa na cilj. Čaka me dobre 3km – a na insturmentu piše minus 100m pod “best glide”. Pomeni da če ne najdem dviganja vmes, sem pokopan. Usedel se bom kje pred cilnjo črto. Letim nekje od 3. do 5. mesta. Kaj naj zdaj? Pred mano kar letijo – ja ni kaj – gre za stopničke – letim naprej. A naj z gasom ali brez? Letim proti vetru. Ali naj pohodim, ali naj gledam najboljšo fineso? Ali naj grem bolj ob hrib, ali naj grem bolj ven? Grrrr. Počasi me kak pilot še prehiti – jaz pa stiskam pesti in vse kar mam za stisnit in gledam instrument. Drugega niti ne vidim okoli sebe – štejem metre kako se pribižujem cilnjemu cilindru. Bo, bo ??? Ne bo??? Kaj nardit??? Zgleda da Boo. YES !!! Instrument piskne – sem na ciilju – in – pristanem. Par metrov – kaki 20 – čez cilnjo črto cilinda okoli točke. YES !!! Padem po prašni ravnokar posušeni njivi in vriskam. Kakih 100m poleg mene še en tak srečkovič. Pride mi čestitat in mi pomaga ustati – ker sem čisto zapleten v vrvice. I don’t care!!!. Izkaže se, da se je pred mene vrunil še en italijan  tako da sem v skupnem na odličnem 6. mestu, v svojem razredu 3. Super !!! 

Dobra dirka je bila. Polna preobratov in dobrega letenja. Nekaj taktike, nekaj znanja, malo sreče. Vsi hvalijo dirko in lepo je videti zažarele obraze kolegov po pristanku. vsi imajo nasmeh na licih. V cilj nas je priletelo 17. od skupno okoli 50 tekmovalcev. Lepo lepo.

3 mesto na svetovnem prvenstvu v jadralnem padalstu, Mehika 2009

SLOVENIJA SKUPNO 3 mesto !!!!!!!!!


Valič Aljaž 3 mesto posamezno !!!


to je največji uspeh Slo padalstva do sedaj - v svetovnem merilu.

Pa še en čudovit komentar tekme in letenja na splošno:

Gregory Knudson, Luxemburg, 112 mesto skupno, World Cup 2009. Mehika

Smučanje Francija Puy Saint Vincent

Preživel nekaj fantastičnih sončnih dni nad 2000m n.m.v.

Z družbo smo prispeli dan po sneženju, vse na debelo pod snežno odejo, ki jo je bilo kar precej več kot 1.5m. Potem pa cel teden sonce brez enega samega oblačka.

tudi poletel sem - prvič s smučkami, a se je izkazalo, da moj zaprti sedež ni primeren za te reči. Sem zelo neudobno sedel v zraku, tako da nisem izkoristil čudovitih dni, kot bi jih lahko - za kak daljši prelet. Vseeno - doživetje novih pečin je bilo fantastično.

1. let.

2. let.

B.A.S.E. flying oz. Flysuit

wingsuit base jumping from Ali on Vimeo.

je potreben kak komentar?

Piran januar 2009

Čudovit dan za preživet na sončku. Tudi razgled je bil enostavno fantastičen. Vse do alp...