ParaSmuk 2008

Smuk pri Semiču v Beli krajini.

Sobota:
Malo nervoze na štartu zato se pripravim kar med prvimi, da se pol ure pred dirko uletim. Vedno rabim kake pol ure, da se začnem počutiti domače. Dopoldan sicer slabo kaže, piha dol, a domačini pravijo, da tako mora bit. Bela krajina je sicer mešanica majhnih gričkov (200 -300m) in ravnice s kraškimi pojavi. Male vrtačice, kak apnenčast kamen skrit v travi (fajn za trše pristanke, hehe). Start malo nagnjen tako da ob startu malo podrsam in dodatno tečem ko sem že sedel. V zraku švoh, a se nekako da splezat kakih 200-300metrov nad štart. Startni cilinder obrnem slabo - se pravi - s kako 10 sekundno zamudo. Imam občutek, da se proti prvi obratni točki peljem nekje na sredini. Taprvi so potegnili kar hitro naprej. Nič hudega si mislim, bom peljal tokrat malo bolj na izi pa več za svoje veselje. Opazim, da se prva skupina do druge obratne pelje bolj ob grebenčku, pa jih nič kaj ne drži in se sam peljem sorazmerno visoko glede na njih, kar malo bolj ven. Medtem, ko oni nabirajo za dosego druge obratne točke jih dohitim in prehitrim ter točko z lahkoto obrnem in se prilepim Primožu P. za rit. Hehe. Pa sem spredaj. Do tretje obratne. Pred nama je še Tomaž E. ki pelje ob grebenu, pa spodaj nižje Anže P. - nobenemu ne kaže prav dobro. Tudi midva s Primožem se nižava, nebo se je pokrilo, tretja točka pa je še cca. 3 do 4 km naprej. Ne bo šlo. Zagledam edini hribček v sončku malo ven na ravnini. Edino svetlo mesto. Visok je pa ma ne vem če 50 metrov nad ravnino. Ravno toliko da je. Pred njim daljnovod. Tudi Primož se obrne tja in si mislim, če gre on, bo že ok. Preden pristanem lahko vsaj poskusim. In res - balončki točno nad žicami, malo gor malo dol. Ker sem nižji od Primoža on že veselo suče, mene pa še ne prime. Opazujem kje vrti on, poskušam še sam bolje locirati steber - IN PRIMEEEE. juhuhu. Rešim se iznad žic in motava prav fino 2-ko. Prileti še Gašper P. in ga odstreli pod oblak, midva s Primožem pa se nekje srečava na 1000m in steber pojenja zato greva naprej do obratne. Gašper jo že obrne, Tomaž E. je scuril, meni pa nazajgrede do 4 obratne tudi slabo kaže. Sami gor in dol in pri enem takem požiranju ob grebenu preveč zgubim in že ičem pristanek. Primož odleti še kakih 500m naprej. Priznam, da mi je v olajšanje, da je tudi on scuril. hehe. Dobro za moj ego. Vidim že tri na tleh in se odločim, da grem pristajat k njim, tam pa me kar drži in drži pa dviga. 10 m nad pšenico letim proti žicam zato obrnem z vetrom in si rečem:"bo pač malo bolj rodeo pristanek". Z ene 40mk/h mi začne sedež tolči po mladi pšenici in odglisiram v blato . Vse ok. Kmet malo pizdi, pa bo že preživel. Sem kar lepo špuro potegnil. )) Dirko končam kot 3tji. Ostali so scurili že prej.

Nedelja:
Precej (moje) nervoze na štartu. Razmere krasne. Potegnem hrbtno, me dvigne navitega in položi na tla. Še 1x potegnem malo na silo s pol zaprtim padalom, me obrne proti drevesom a vseeno tečem - saj bo prijelo. Saj bo prijelo. Pa ni. Desni del krila začne božati drevesa jaz pa nagnjen na levo s komando do tal hočem odpeljati od dreves. Še tečem a bi se moral ustaviti - po vseh pravilih. Dvigne me kake 3 m nad zemljo, ko desno krilo zapne vrvico ob vejo, me zavrti in odloži med hlode pod štart. Grdo. Meni ni nič. Padalo je celo. Za mano je bilo še par res čudnih štartov s skoki v prazno, pristanki na trebuh itd. Crknilo je čist. Prva skupina pa se dviguje pod bazo na 2.000m kar domačini skoraj ne pomnijo takega dneva. Vsi čakamo vsaj 1h da se spet da štartat. Po moje se je zunaj na ravnini naredil tako močen in velik steber da je vleklo dol po pobočju in nismo mogli šrtartat sploh. Ko pihne prva sapica gor se vsi poženemo v zrak, a nas pričaka - nič. Malo gor, malo dol, prva skupina že drvi proti 3 obratni, mi pa še startnega markerja nismo obrnili. Vozimo se malo čudno en mimo drugega, pravi kaos. Vsak hoče najt nekaj, česar ni. Ko crkne še tisti švoh steberček se takoj odpravim v startni cilinder, ga obrnem - nazaj k hribu - nizko nizko. In grem pristat. (( End Of story. Le dva uspeta nabrati. En se dolgo motovili še okoli štarta, drugi pa zunaj na ravnini pobere dobesedno iz tal in se dvigne na 2.800m odleti celo nalogo z več kot enourno zamudo ob startu in KONČA DIRKO KOT TRETJI (skupno) !!!

Sam se na koncu 9. skupno oz. 2. v serial razredu.

V ponedeljek grem letet na Donačko, da si malo pomirim živce in ne dirkam nikamor. )))

1/3

emotions
needs
attachments
expectations
I don't care
love
feelings
connections
I like
;)
want to find myself
understand
you are not mine
what mine is are my intimate
illussions

Slovenian Winter cup 2007/08

It was my first competition sezone.
First Tribalj - I didn't even know how to fly with GPS and points/route. But I managed somehow and was not so bad either.

All other races in the winter cup I was quite good and I finished on 11th place overall. All together there was more than 50 competitors.

Here are the results:
http://www.slo-paragliding.com/no/index.php?option=com_content&task=view&id=16&Itemid=200#skupni