Sistem naravnega zdravja - drugič

Zakaj res skoraj nič ne pišem o tem? Pa je moj najbolj očitni življenski spremljevalec. Načelo. Sistem naravnega zdravja. Način življenja, ki me najbolj razlikuje od večine. Množice.

Kako me je delo na sebi v "Sistemu naravnega zdravja" (SNH) spremenilo? Ali me je sploh spremenilo - ali samo odkrilo to, kar sem?

Po moji oceni je to investicija, ki se mi je povrnila večkratno. Je pa istočasno obrnilo moje življenje na glavo - ali bolje - na noge - na glavi je bilo prej.

Pred 7 leti sem šel poln dvomov, a radoveden in odprt na predavanje filozofija 1, nato filozofija 2, Hrana, naravne prakse, šel na dva posta po 7 dni - junija in septembra 2000. Nisem niti toliko razmišljal o ceni in informacijah, ampak sem si želel potešiti radovednost, kaj to je, poleg tega pa me je moje življenje tako bolelo, da nisem mogel več. Takrat je bilo to zame nekaj popolnoma novega, drug svet. Informacij sem imel polno glavo, Ta hrana ja, ta hrana ne, eni pravijo tako, eni drugače... v glavnem - zmeda. Tako kot vlada na tem področju. Vsak zagovarja svoje, večina pa predvsem rada o tem govori - in nekoliko manj to dela. Jaz sem potem marsikaj poskusil sam in spoznal, da je celovit pristop Michelangela Chiechija še najboljši možen. Ne gre za hrano. To je tako kot vrtec. Prvi korak. Kasneje šele sem se začel zanimati za podobne seminarje in sceno in spoznal, da so Michelangelova predavanja na svetovnem nivoju - Fakulteta. Ostalo so samo drobci, ki jih mora ponavadi vsak sam sam sestaviti v delujočo celoto. Lahko bi celo rekel, da mi je SNH prihranil - tako finančno kot časovno.

Sem prakrat prebral prejšnje stavke in ocenjeval, če se ne sliši preveč komercialno - in se odločil, da mora biti točno tako, ker je res.

OK. bolj konkretno.
Hrano sem spremenil na silvestrovo leta 2000, torej že 7 let jem samo 100% vegansko in biološko pridelano hrano brez razhudnikov. Spremembe v zdravstvenem stanju sem opazil po kakem letu dni, ko se pozimi nisem več prehladil, nehal me je boleti želodec in kolena. Prej sem še poleti hodil z robcem okoli. Ko sem začel sem bil star 33 let. Naslednje leto, se pravi po kakih 2 letih me poleti ni več opeklo, začel sem se gibati in dejansko čutiti potrebo biti v naravi. Minilo me je uživanje alkohola in drugih drog, zamenjal sem družbo, službo, life-style, se ločil, spremenil pogled na svet in morda še kaj. Poleg hrane sem si redno delal klistir, hodim na kolonike in vsako leto vsaj na en 10 dnevni post seminar s skupino v italijanske hribe. Naučil sem se refleksne masaže in konekcijske masaže (binde gewebe). V SNH je bil tudi seminar klasične masaže, a nisem šel, ker se ne mislim profesionalno s tem ukvarjati. Začel sem trenirati Ki Aikido, leteti z jadralnim padalom, denar si služim z računalnitvom v svoji freelance firmi, kjer v glavnem vodim raznorazne IT projekte. Kupil sem si športni avto, obnovil sem hobije
ukvarjanja z modelarstvom, ponovno sem začel brati knjige, povečala se mi je intuicija, odnos z otrokoma je veliko boljši kot sem se bal, da bo postal, če se ločim. Nehal sem hoditi v gostilne, drastično sem zmanjšal svoje potrošniške navade, nehal sem hoditi v trgovine, ne prevzamejo me nakupovalne mrzlice, nimam televizije, ne gane me epidemija norih krav in ptičje gripe, začel sem spoznavati kaj je to brezpogojno ljubiti, nehal sem se bati žensk, nisem več odvisen od odnosov in vedno bolj vidim da je vesolje točno tako kot mora biti in da sem sam s svojimi napakam in kvalitetami ravno pravi. In da vedno manj vem - torej, da je še veliko tega, kar me zanima in bi se rad naučil.

So pa seveda stopile na dan tudi nekatere reči, ki mi niso tako všeč in se zdaj spopadam z njimi. Ko sem se rešil nekaterih odvisnosti, so se takoj pojavile nove. Marsikdaj imam globoke krize (fizične, čustvene, materialne,...), a ko zlezem iz njih je svet vedno lepši kot je bil prej. Počutje je podobno tako, kot če odtočiš vodo iz jezera in se pokažejo čeri in vsa nesnaga, ki je bila prej lepo skrita na dnu in v mulju - in ne pomaga drugega kot, da jo počasi začeneš čistiti, ker enostavno drugače več ne gre. Vode ni, da bi skrila. To se še posebaj pokaže na post seminarju ali pa na t.i. Stol seminarju (vroči stol) - in nasplošno v skupini ljudi v SNH. V glavnem smo to ljudje, ki imamo težave in smo se odločili, da se jim postavimo po robu, ker je bilo bolečine dovolj.