Zakaj pišem tako malo o Sistemu naravnega zdravja

Predvsem zato, ker gre za osebno izkušnjo in besede so besede. Lahko so varljive, vprašanje če bralcu pomenijo isto kot pišočemu. Od tu sledi vprašanje:"Zakaj pišem Blog?" Odgovor. Zase. In eventualno koga, ki bi ga to zanimalo. Pa karkoli že razume. Naj se odloči sam. Tako kot se jaz sam odločam, kaj mi je všeč in kaj ne. Kolikor se pač zavedam.

Pa še nekaj sem ravno ugotovil. Pri pogovoru naredi prostor za pogovor tisti, ki posluša. tisti ki govori lahko šele po tem, ko ima prosto, kaj pove. In ker na WWW ni konkretno nekoga ki mu govoriš... gredo besede težje na tipkovnico. Sploh take, ki se tičejo izkušenj in ne nekih tehničnih dejstev.

In kot je rekel Rudolf Steiner, po rodu Slovenec, sicer pa izjemen človek, mislec, mistik in znanstvenik, začetnik Waldorfske vzgoje: "Fact is the Law"

Bralka mojega Bloga me je spomnila na eno zanimivo reč: PARTNERSTVO

Ona: škoda da ne obstaja splošen recept vsaj na tem področju ;)

Jaz:
saj obstaja. samo ne vem, če ga razumem(o)
brez pogojev
brez pričakovanj
brez potreb
brez strahu
....

principi
;)

Ona: ja v prakso je to težko spravit
Jaz: torej ni problem, da ni recepta, problem je da je težko
Ona: ja meni se zdi to težko kaj pa tebi uspeva?
Jaz: no nekaj težkih obdobij sme že dal skozi
in so bila najbolj plodna.. se je izkazalo
Ona: v kakem smislu plodna?
Jaz: sem se naučil precej (o sebi)
in o odnosih predvsem pa sem se naučil, da je "friends first" obvezen - za dobro razmerje
Ona: zanimivo, zakaj pa?
Jaz: npr.
dva sta frenda
res dobra frenda
odkrito prijateljstvo
lahko si povesta vse (pravim LAHKO,ne MORATA!)
lahko se skregata, opozorita na napake
itd itd
ni skrivnosti
strahu da bo kdo koga izgubil
res dobra prijatelja - v pravem smislu
se imata rada.

zdaj pa npr. postaneta par
v klasičnih razmerjih se takoj vmeša
pogojevanje
to povem, to ne, bom drugega prizadel
lahko to, tega ne smeš
zakaj si to in nisi onega
itd...
zakaj so ti všeč drugi, druge, ti jaz nisem dovolj
itd itd...
to je po moje MANJ od prijateljstva
in me ne zanima sploh
po mojem pojmovanju je partnerstvo kvečjemu nekaj več
od prej opisanega prijateljstva
Ona: samo potem nekako izgubiš fazo zaljubljenosti in simbiozo
ali ne?
Jaz: kaj pa je zaljubljenost ???
po moje je samo ena finta narave
ne traja dolgo
in ni Love
niti ni pogoj za dobro partnerstvo
je lepo če si zaljubljen, nujno pa ni, poleg tega je zaljubljenost veliko slepilo (lahko)
Ona: ja zaljubljenost je itak kemična reakcija, ki uplahne po enem letu
Jaz: Sondra Rei je dala sledečo definicijo
na seminarju Loving Relationships:
Zaljubljenost je faza, ki traja par dni, par mesecev, največ do 6 mesecev
to je obdobje ko je vse krasno, ptički pojejo, vse imaš rad, svet postane lepši itd
potem sledi obdobje do 2 let
ko je faza spoznavanja, vse je ok
prilagajanje
faza pokazati svojo lepo plat
po tem obdobju pa se začne mesoreznica.
Ona: mesoreznica zanimiv naziv
Jaz: Obdobje, neizpolnjenih pričakovanj, filmov kako bi moralo biti, pogojevanj.
na dan pridejo malo manj lepe zadeve.
nekateri potem v tem obdobju ostanejo do smrti
po moje večina
ja mesoreznica.
mletje odnosa
:)
Ona: ja bi rekla da večina ostane v tem
ja kako pa se izogneš temu
Jaz: ja. seveda. od tu vse droge. mislim vse droge.
temu se izogneš tako, kot piše v mojem blogu - Sondra Rei - 3D : 4D relationships.
in bazira na prijateljstvu, kot sem ga opisal zgoraj
Ona: ja ok, kaj pa konkretno lahko delaš
Jaz: no. konkretno: nič sexa prvega pol leta :))))
friends first :)))
Ona: ok
sex itak zamegli presojo
Jaz: sploh če je dober :)
Ona: aha
ok kaj še pol
Jaz: po mojih izkušnjah itak nimam nobene presoje in moči nad čustvi
lahko se samo držim principov in ne sledim čustvom
Ona: a čustva so na splošno slaba?
Jaz: ne čustva niso slaba - slabo je pa, če vodijo tvoje življenje. (prosim, besedico SLABA vzemi z rezervo)
Ona: samo sprašujem
Jaz: me veseli
sistem naravnega zdravja uči (SNHM), da je slediti čustvom, da upravljajo tvoj lajf tako, kot dati opici volan od avta v roke
Ona: :D
Jaz: malo sem, malo tja
Ona: to je res
Jaz: kar pa je spet težko razumeti, ker ponavadi potem takoj pomislimo - ja kaj pa pol - pol pa si kot robot
pa ni tako
sam sem spoznal, da sem bil robot prej.
avtomatski nezavedni odzivi na okolico
čustva so tako, kot začimbe v juhi. naredijo jo boljšo, a če je juha zanič, ne pomagajo :D:D:D
lahko pa jo naredijo še boljšo, če je že v osnovi dobra
Ona: ja itak je hecno to, da so negativna čustva vedno močnejša od pozitivnih zaradi svojega izvora in namena
Jaz: veš, govoriti o tem je nekako nehvaležno. morda tudi zato ne pišem v blogu o tem.
Ona: zakaj nehvaležno
Jaz: besede so besede. lahko jih je izgovoriti
lahko so narobe razumljene
poleg tega pa ni rečeno, da odražajo realnost
Ona: ja odražajo trenutno realnost tistega, ki jo napiše
Jaz: ja.
potem smo pa tukaj takoj pri tem, ki posluša
ena od stvari - poslušati in slišati spet ni isto
Ona: itak se lahko realnost v trenutku spremeni
Jaz: spet en princip. Tokrat. Babaji - jev.
Resnica. Enostavnost. Ljubezen.
meni je še bolj (spet) všeč kar je rekel Japonec Kenjiro Yoshigasaki:
"Živimo v iluziji. Naši čuti nam sporočajo delno sliko realnosti. Dokler smo v harmoniji z realnostjo, je vse ok. naši čuti nam sporočajo dobro sliko.
Ko se npr. spotaknemo, ko nas boli, zbolimo itd.... pa gre samo za to, da naša predstava, fantazija, ni v skladu z realnostjo
kar je potrebno narediti je modificirati našo fantazijo, predstavo
in tako prideva spet na SNH, ki pravi:
Bolečina je dobra
Bolezen je dobra
Narava je popolna ;)