19 marec 2008

Kimono in Hakama oziroma drugače:"Kdo je mojster"

Pri Ki aikidu sem si pred 14 dnevi poškodoval ramo. Najprej sem se spotaknil ob lastno Hakamo, telebnil direkt na desno ramo, kasneje doma pa še v nezavest.

Včeraj sem šel prvič na trening. Na začetniškega. Kot pravi moj učitelj:"Ko (v življenju)  naletiš na težave se vrni na začetek. Na osnove." Seveda, če se imaš kam vrniti. (problem je, če se nimaš - če ni osnove, principov....). Nisem si oblekel Hakame in v slačilnici sem si ogledoval moje na kolenih strgane hlače in tehtal, ali naj si vseno oblečem Hakamo, da se ne bo videlo. Pa si je nisem. Če ne znam niti pravilno hoditi v njej, si je ne zaslužim. Postavil sem se v zadnjo vrsto, med začetnike, in se spraševal, kaj bo moja rama rekla na prevale.

Učitelj me je seveda opazil, in začel trening z nagovorom:"Vprašanje je, kaj je znati Ki-Aikido. Kdaj si mojster? Ali ga res znaš? Ali lahko npr. za slikarstvo rečemo, da je že vse odkrito? - ali se dejansko razvija še naprej..."
in nadaljeval:"Eno od meril, koliko je nekdo vložil je lahko tudi, koliko strganih kimon je dal skozi". In pokaže name, seveda. Pred vsemi pokaže moje strgane hlače. Luknje zevajo in kažejo moja suha kolena. Malo trapasto se režim, ko se vsi obrnejo proti meni.
...a doda še "..sam sem strgal precej hlač. To je lahko eno merilo vložka v Ki Aikido. Ne da jih sami strgate - vendar, da se od treninga same tako obrabijo."

Sensei je s tem uvodom:
- pokazal, da me je opazil
- dal mi je vedeti, da ve, zakaj nisem oblekel hakame
- pokazal je začetnikom (in meni), da ni sramu zaradi strganih kolen.
- ponudil elegantno rešitev, da se nisem počutil trapasto

To je zame Mojstrstvo Ki-Aikida.


P.S.
Še nikoli se nisem tako elegantno kotalil čez desno ramo v prevalih/padanju - kot včeraj. Mehko, neslišno, hitro. Harmonično. Bolečina je dobra stvar - če te kaj nauči.

Ni komentarjev: