Ki Aikido - predstavitev

KI  AI-KI-DO

Ki-aikido je moderna japonska veščina. Iz tradicionalnih borilnih veščin, yoge, zena, meditacije in vzhodnjaških filozofij jo je razvil Morihei Ueshiba v 50 letih preteklega stoletja.
Sama beseda "KI" pomeni nekaj neznanega, mnogi zahodnjaki pa jo v naši materialistični pogojenosti povezujemo z življensko energijo. Veliko lažje je reči kaj KI (aikido) ni - kot kaj to je.

AI KI DO - bi lahko v prevodu pomenilo pot iskanja KI-ja.

Koichi Tohei je nadalje razvil filozofijo Ki Aikida in vnesel bistvene principe za lažje učenje in razumevanje:

Ki Aikido s poenotenjem uma in telesa:

1. ohranjanje točke (pozornost v centru telesa, nekako 2. prsta pod popkom)

2. popolna sprostitev (kar ne pomeni mlahavost, vendar naraven položaj)

3. ohranjanje teže spodaj

4. razširjajte KI (pozornost)

V evropi Ki aikido poučuje Kenjiro Yoshigasaki, ki je principe še nadalje razvil v številne druge razlage, kot so: "linija", "zaznavanje prostora", "nematerialistična matematika", "življenska teorija",...

V Ki aikidu ni tekmovanj, pasov za stopnje in boljših al slabših aikidok. Z iskanjem "pozitivnega KI-ja" se pri vadbi aikida razvijamo tako notranje kot fizično, kar nam koristi prav v vsaki življenski situaciji. Pri vožnji avta, pri delu v pisarni, na vrtu, praktično pri vsem. "Biti v KI-ju" oz. živeti s poenotenim umom in telesom je nekaj, kar smo znali kot otroci, pa smo kasneje zapravili. Otrok, ki se igra na tleh, in noče, da bi ga dvignili, je težek kot da je iz svinca. Tisti, ki pa hoče k mamici v naročje, pogleda gor,  dvigne roki, in zdi se, da je pol lažji kot je v resnici. To je usmerjanje KI-ja. Nekaj naravnega. Ob vadbi aikida se tega počasi spet spomnimo in zavemo.

Pot iskanja nečesa neznanega. Za vsakogar je to nekaj drugega.