Ki Aikido - predstavitev

KI  AI-KI-DO

Ki-aikido je moderna japonska veščina. Iz tradicionalnih borilnih veščin, yoge, zena, meditacije in vzhodnjaških filozofij jo je razvil Morihei Ueshiba v 50 letih preteklega stoletja.
Sama beseda "KI" pomeni nekaj neznanega, mnogi zahodnjaki pa jo v naši materialistični pogojenosti povezujemo z življensko energijo. Veliko lažje je reči kaj KI (aikido) ni - kot kaj to je.

AI KI DO - bi lahko v prevodu pomenilo pot iskanja KI-ja.

Koichi Tohei je nadalje razvil filozofijo Ki Aikida in vnesel bistvene principe za lažje učenje in razumevanje:

Ki Aikido s poenotenjem uma in telesa:

1. ohranjanje točke (pozornost v centru telesa, nekako 2. prsta pod popkom)

2. popolna sprostitev (kar ne pomeni mlahavost, vendar naraven položaj)

3. ohranjanje teže spodaj

4. razširjajte KI (pozornost)

V evropi Ki aikido poučuje Kenjiro Yoshigasaki, ki je principe še nadalje razvil v številne druge razlage, kot so: "linija", "zaznavanje prostora", "nematerialistična matematika", "življenska teorija",...

V Ki aikidu ni tekmovanj, pasov za stopnje in boljših al slabših aikidok. Z iskanjem "pozitivnega KI-ja" se pri vadbi aikida razvijamo tako notranje kot fizično, kar nam koristi prav v vsaki življenski situaciji. Pri vožnji avta, pri delu v pisarni, na vrtu, praktično pri vsem. "Biti v KI-ju" oz. živeti s poenotenim umom in telesom je nekaj, kar smo znali kot otroci, pa smo kasneje zapravili. Otrok, ki se igra na tleh, in noče, da bi ga dvignili, je težek kot da je iz svinca. Tisti, ki pa hoče k mamici v naročje, pogleda gor,  dvigne roki, in zdi se, da je pol lažji kot je v resnici. To je usmerjanje KI-ja. Nekaj naravnega. Ob vadbi aikida se tega počasi spet spomnimo in zavemo.

Pot iskanja nečesa neznanega. Za vsakogar je to nekaj drugega.

Pain.

Truth. Simplicity. Love.
It works.

Even if pain - I will stay ... and I will not take ANY painkillers in ANY form.
Or at least - I don't want to take them.
And I'll see what happens.

Pain is either way - and the only way I know - is thru pain.
Pain shows me where I must change. 
Where my imagination, my ilusion  differs from reality. Pain is good !!!

We all know pain. But what are painkillers? Painkillers are physical and emotional, mental and spiritual and and and... substances that take me away from my pain and let me stay where I am - just that I don't see and feel anymore the "painfully real" reality. 

physical painkillers:

- drugs (legal and illegal)

- food (meat, milk, eggs, nightshades, alcohol, sugar, coffe)

Emotional painkillers:

- inlovement, being "in loved"

- sport, hobbies, TV, shoping,...

ANYTHING actually can be emotional drug. We are specialists to find new one. We can be addicted to anything. With relatioships especially.

Mental painkillers:

- overthinking

- mental masturbation with sick ideas

- projections.,.....

Nerodno objaviti

Trga, para, prasketa in žuli
Ko sem čisto v buli
Vem le to, da stari vzorci se bohotijo
Stati mirno, potopiti se globoko, da neurje mine-mi v glavo šine.
Kar je moje moje bo in kar ni, ne bo nikoli.
Videti svobodno, na široko, z glavo in očmi...nezastrtimi z e-mocijami

dimnik

Želim si razveseliti se – tako kot se, kadar srečam tebe. Želim si čutiti globoko radost, srečo, veselje, želim si okusiti atomsko energijo, ko se mi odpreš. Želim misliti nate, ljubiti te, želim si delati z radostjo v srcu ob misli nate. Želim jokati, smejati, tekati, in spati- s tabo. Všeč mi je tvoj smeh, pogled, všeč mi je tvoj vonj, všeč ko greš z roko skozi lase. Zaljubljen sem. Razganja me. Buči v meni. Želim si te. Moja draga.

Vse to dam v nič zaradi enega ČE. Vsemu temu se odrečem, zaradi ČE. Vse to me ne zanima ČE , prekleti ČE...... ČE ni svoboda.

(nadaljevanje 10.6.09)

Ne verjamem, da to je res samo moja iluzija
Ne verjamem, da ČEja se ne da pretopiti v DA
Biti to kar si, v biti JAZ, to zame je svoboda!
To začutiti in se predati temu. Brez komplikacij in strahu.
Je nekaj, kar še vedno iščem...

Parasmuk 2009

Task 1: Edini v cilju. So šanse za skupno zmago.

Task 2: Slabši - skupaj overall 5. mesto,  a vseeno dovolj za zmago v serial class.

hungarian XC Open

Maj 2009.

Po intenzivnem parawaitingu (hehehe) (http://www.paragliding-slovenia.si/forum/viewtopic.php?t=3539)

je bilo v nedeljo še kar možno poštartat, čeprav so nekateri, tudi dobri piloti, pocurili, če so potegnili ob nepravem intervalu. Sam sem imel kar srečo in sem bil z Damjanom visok in najbližji startnemu pilonu. Nad 900m je bilo kar precej živo in je bilo treba pošteno delat - ker sva letela en za drugim, popolnoma obrnjena V HRIB in se drsno pomikala v smeri Čavna. Res hecen filing, obrnjen si proti hribu, letiš pa vstran. Pa gor. Pa malo dol. :) Damjan tukaj kar bolje zvozi in ga gledam - je tudi kar mel delo, in si nabere lepo prednost, sam pa se od obratne proti Danielu peljem bolj zunaj, ker mi tisti ogromni rotor prav nič ne diši, pa še vseeno me lepo zbuta na momente. Dostikrat se je zgodilo, da sem vlekel levo komando, padalo pa je zavijalo v desno. :) Al pa da sem imel komande nižje od riti, da sem ustavil ogromni nihaj - itd.... Velika večina pilotov se še bori s curažo, a nekateri le potegnejo proti prvi obratni. Do Daniela in nazaj nič kaj dosti ne vrtim, nad 900m je še vedno štala, izkaže pa se, da če si letel pod robom naslednjič do Čavna, da je bilo mnogo bolj mirno in se je dalo, čeprav nizko, tako najhitreje priti v drugo tja in nazaj. Sam sem sicer prej navil, a takoj tudi izgubil višino - in potem nadaljeval, kot večina - pod robom. Spet nazaj na Daniel, tam lepo navrtim in grem skoraj kar direkt nazaj malo ven na točko v smeri do Čavna. Je tu in tam lepo delalo. Tokrat so bila dviganja kar zunaj, na ravnini. Ko obrnem točko me klofne ne desni in fašem grdo kravato. Najprej pogledam, če moram rezervno vržt, pa vidim, da je še nekaj višine, a kravata ne gre ven pa če ne vem kaj vlečem, vleče me v spiralo, če pa kontriram, v stall. Se pustim v špiralo, ker je itak ne morem ustaviti, tako da je bilo potrebno kar precej moči, da sem vse vrvice A-linije potegnil za celo-enostransko zapiranje - potem pa bum-bum, in se rešim. Pa že kar tudi tiščim na gas :))). Zgubil sem kakih 300m - sem gledal track. Proti zadnji obratni gre počasi (srebrna kugla na vrhu stolpa pred NG) - in mi ne bi uspelo, če se ne bi zvlekel tik nad startom iz 200m pobrati skoraj do baze. Rešil me je en športni pilot, ki je tam na izi navijal. Takoj, ko sem bil ven iz stebra, me je naslednja 2 km tja in še nazaj požiralo z več kot 4m/s, tako da sem dobesedno za las obnil 1km cilinder zadnje točke - in pristal. Prehitel me je Stojan, ki je vedel, da bo prekinitev dirke in je izkoristil znanje iz PWCjev - tako da ni nič več navijal ampak samo še tiščal, da bi prišel čimdlje pred prekinitvijo. Jaz sem prekinitev preslišal - mislim, da sem se veselo vrtel v tisti špirali ravno takrat.Zadovoljen z rezultatom in svojim letom. Se spet veliko naučil, kje ga lomim. do naslednjič...seveda....;)Aja - bil sem 4. overall in 1. serial class