Na Ki Aikido seminarju je sensei Kenjiro Yoshigasaki nekoč dejal:
"V našem materialističnem pogledu na svet in življenje je večina vsega podrejena rezultatu.
Če tako pogledamo, je rezultat življenja smrt. Ali je za to vredno živeti?"
in še o Kolumbovem jajcu:
"Včasih nam uspe, če se res res potrudimo, da postavimo jajce tako, da stoji pokonci samo. Ne na Kolumbov način. Za par trenutkov lahko jajce res stoji pokonci. A če se vprašamo, kaj je namen tega, kaj je rezultat? To dejanje je samo po sebi popolnoma neumno. Brez koristi. A ČE NAM USPE SMO VESELI. Neizmerno lepo je to videti, doživeti. Čeprav bi lahko rekli, da je neuporaben. Nekaj lepega doživimo ob tem"
pa še o kvaliteti:
"Kaj je kvaliteta?
Nekoč v neki reklami je Audi reklamiral, da imajo njihova vozila 4mm pleh
- in da je to kvaliteta. Ali lahko izmerimo kvaliteto?"
Mene ne zanima, kaj bo po smrti. Oz - zanima me - ker sem radovedne sorte, tudi sprašujem se o tem, a ne živim zaradi posmrtnega. Živim zdaj. Ne zanimajo me pretekla in bodoča življenja. Če bi verjel v to, oziroma če kaj takega obstaja, potem je tudi to moje trenutno življenje preteklo ali prihodnje. Torej - živim zdaj. Kaj je življenje, vesolje in vse ostalo? Večno vprašanje!
Steve Jobs je v svojem nagovoru na Stanfordski univerzi omenil, da ga je misel na smrt gnala, da je Živel. Ampak da se je res zavedel svoje
minljivosti, ko je bil tik pred tem, da umre.
Michelangelo Chiechi, ustanovitelj Sistema Naravnega Zdravja, je v svojih mladih letih tudi skoraj umrl, pa ga je to pognalo, da je začel slediti sebi in svojemu notranjemu glasu. Ne glede na svet in težave in ustvaril okolje, kjer lahko srečaš ljudi, ki jim je mar.
Moja babica Petra Dobrila je bila tudi taka. Ne glede na vojno, težave, pomanjkanje... je našla v sebi tisto, kar ji je res pomenilo. Ne projekcij, strahov, pogojevanj, vedenjskih vzorcev, miselne omejenosti in laži - vendar voljo, moč, resnico,
kreativnost in sočutje, da je našla rešitve na prej omenjeno sranje, ki ga imamo polno in vodi večino življenj. Je bila zaradi tega srečna? Verjetno. Glede na visoko dočakano starost 85 let in energijo, ki jo je oddajala, bi lahko rekel, da je znala živeti. In na nek način živi še zdaj. V meni.
Smrt je del življenja.
Kaj pa je življenje? In to kvalitetno življenje?
15 marec 2008
Smrt
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
1 komentar:
Izbral si čudno temo, ampak ker si me s tistim sestavkom mal "vrgel iz tira", kaj takega si o tebi nebi mislila !!,sem se odločila, da ti napišem komentar. Osho je itak govoril o vseh temah... tudi o smrti in pravi,da ljudje smrt jemljemo kot nekaj dokončnega, ko se zgodi in pač umremo. Zavedati se vsakega trenutka ko smo živi in vsak trenutek umremo, vse kar je del preteklosti, je na nek način mrtvo oz. tko ga jaz razumem.Na njegovem CD - DEATH - THE GREATEST FICTION pravi : da gresta življenje in smrt z roko v roki in da je smrt del življenjskega procesa - to da živiš totalno, se ne identificiraš - že spet isto !! - da si samo opazovalec.
Tudi Michelangelo je zanimiv ni kej . J.
Objavite komentar